Na podlagi določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, saj je tožeča stranka tožbo utemeljeno vložila oziroma jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svojo obveznost in jo (tekom tega pravdnega postopka) obvestila o uspešno končanem šolanju.
Če starša v času razveznega postopka še živita skupaj s svojimi otroci ter tisti izmed njiju, ki je s sodbo kasneje določen kot preživninski zavezanec, ob tihem ali izrecnem soglasju prispeva za preživljanje otrok na način, kakor so živeli poprej, je preživninsko obveznost za ta čas izpolnil ter je zahtevek v tem delu neutemeljen.
Iz podatkov v spisu izhaja, da stroškov nastalih v zvezi z ugovorom in predložitvijo dokazov o plačilu, dolžniku ni neutemeljeno povzročil upnik. Navedeni stroški so namreč dolžniku nastali izključno zato, ker v tem postopku izterjevane obveznosti ni prostoljno izpolnil v roku 15. dni od prejema sklepa, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov.
Ob neizpodbijanem odločilnem pravnem dejstvu, da je bila prva tožena stranka investitor izgradnje hladilnice jabolk, druga tožena stranka pa izvajalec teh del in da je bilo v zvezi z izgradnjo hladilnice potrebno izkopati tudi greznico, pri čemer je prišlo do pretrganja električnih kablov in posledično do nastanka škode tožeči stranki kot tretji osebi, je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določilo 207. člena ZOR.
Ker obeh obdolžencev kot članov disciplinske komisije delovne organizacije ni mogoče šteti kot uradne osebe v smislu določb 113. čl. KZ SFRJ in 126. čl. KZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oba obdolženca oprostilo obtožb subsidiarnega tožilca za storitev kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po čl. 262 KZ.
Namen predhodne odredbe je zavarovati denarno terjatev v takšnem obsegu, kot je razvidna iz odločbe sodišča oz. iz nepravonomočnega sklepa o izvršbi. Ker po tem sklepu predstavlja terjatev poleg glavnice tudi zakonite zamudne obresti od glavnice v postopku za izdajo predhodne odredbe dolžnikovega pritožbenega ugovora, da gredo upniku od menične glavnice le menične obresti, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ampak je to predmet reševanja ugovora zoper izdani sklep o izvršbi.
Spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja spregled pravne osebnosti in solidarno obvezo plačila fizičnih oseb v zvezi z dolgom gospodarske družbe, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne predstavlja spora iz najemnega razmerja, ne glede na naravo dolga gospodarske družbe.
umik tožbe - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo po tem, ko ji je tožena stranka plačala terjatev, ji je ta dolžna povrniti tudi stroške, ki jih je tožeča stranka imela s tožbo in umikom tožbe.
ZIZ v določbah, ki urejajo postopek izvršbe na dolžnikovih računih, obvestila s katerim bi sodišče upnika opozorilo na "stanje" na dolžnikovem žiro računu, ne predvideva. Zato mora upnik, v izogib posledicam ustavitve izvršbe, stanje na bančnem računu dolžnika spremljati sam.
Za škodo zaradi telesne poškodbe, ki jo je med šolskim odmorom povzročil mladoletni učenec srednje šole snažilki, odgovarja solidarno z njim šola, ki je za 500 dijakov izvajala nadzor le z enim učiteljem.
Ker je bil obtoženec že dvakrat kaznovan za istovrstna kazniva dejanja, v obravnavanem primeru pa je v okviru nadaljevanih in posamičnih kaznivih dejanj izvršil znake osmih posamičnih kaznivih dejanj velike tatvine po čl. 212/1 točka 1 KZ, je vsem ugotovljenim okoliščinam tudi ustrezna izrečena enotna kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo obtoženčeve zagovornice, ki se je zavzemala za izrek nižjih posamičnih in enotne kazni, zavrnilo kot neutemljeno.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 266, 266/2, 267, 277, 266, 266/2, 267, 277.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico
V nepravdnem postopku zaradi razlastitve nepremičnine in zaradi določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ni mogoče odločati o ukrepih zavarovanja nasprotnega udeleženca pred domnevno neupravičenimi posegi v njegovo lastninsko pravico. Za varstvo pred neupravičenimi posegi v lastninsko pravico daje zakon lastniku na razpolago druge možnosti in postopke - in to povsem neodvisno od nepravdnega postopka zaradi razlastitve.
Odločitev iz 3.odst. 497.čl. ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, lahko sledi le če stranka takse ne plača. Morebitno navezovanje posledic na opustitev posebnega obvestila o tem, da je bila taksa plačana, iz zakona ne izhaja.
S pretvorbo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi v ugovarjani plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) je pravdni postopek že uveden. Zato je treba vprašanje stvarne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo presojati po določbi 2. odst. 266. člena ZIZ (in ne po določbi 1. odst. istega člena ZIZ).
ZIZ člen 15, 53, 15, 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
absolutna bistvena kršitev - razlog - obrazložitev ugovora
Po prepričanju pritožbenega sodišča vsebina ugovora v konkretnem primeru terja konkretnejšo utemeljitev odločitve, kot je izpodbijana. Ker namreč ta vsebuje zgolj stališče sodišča prve stopnje, da je ugovor obrazložen, pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene navedbe, saj razlogi izpodbijanega sklepa ne dajejo opore za presojo, katera ugovorna trditev je tista, ki je bila pravnorelevantna.
Če upnik izkaže obstoj terjatve za verjeten, zadošča poleg tega že izkazana verjetnost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bo pretrpel znatne škode.
Stanovanje, katerega odkup kot nadomestnega stanovanja zahteva upnik, mora ustrezati tako merilom o primernem stanovanju po Stanovanjskem zakonu kot mora biti njegova vrednost tudi sorazmerna vrednosti stanovanja, namesto katerega mu mora dolžnik omogočiti njegov odkup.