Zakon o dedovanju ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V nepravdnih postopkih pa mora biti revizija posebej določena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vlogo, katere je stranka naslovila kot revizijo proti pravnomočnemu sklepu o dedovanju.
Ker je na zapisniku o glavni obravnavi zapisano, da se tožnica odpoveduje tožbenemu zahtevku v celoti, sodbe na podlagi odpovedi ni mogoče izpodbijati, češ da naj bi bila odpoved dana v zmoti.
Stiska, v kateri naj bi se dolžnik znašel zaradi izpolnitve obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne pomeni znatnejše škode v smislu 1. odstavka 71. člena ZIZ.
Namen predhodne odredbe je zavarovati denarno terjatev v takšnem obsegu, kot je razvidna iz odločbe sodišča oz. iz nepravonomočnega sklepa o izvršbi. Ker po tem sklepu predstavlja terjatev poleg glavnice tudi zakonite zamudne obresti od glavnice v postopku za izdajo predhodne odredbe dolžnikovega pritožbenega ugovora, da gredo upniku od menične glavnice le menične obresti, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ampak je to predmet reševanja ugovora zoper izdani sklep o izvršbi.
Nobena od strank ni zatrjevala, da je bila pogodba razdrta. Po določilu 1. odst. 17. čl. ZOR so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost. Zato enostranski prenos dejavnosti, povezan s promocijo slovenskega turizma na 3. osebo, na veljavnost pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, ne more imeti vpliva.
Na podlagi določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, saj je tožeča stranka tožbo utemeljeno vložila oziroma jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svojo obveznost in jo (tekom tega pravdnega postopka) obvestila o uspešno končanem šolanju.
Za škodo zaradi telesne poškodbe, ki jo je med šolskim odmorom povzročil mladoletni učenec srednje šole snažilki, odgovarja solidarno z njim šola, ki je za 500 dijakov izvajala nadzor le z enim učiteljem.
Ker je bil obtoženec že dvakrat kaznovan za istovrstna kazniva dejanja, v obravnavanem primeru pa je v okviru nadaljevanih in posamičnih kaznivih dejanj izvršil znake osmih posamičnih kaznivih dejanj velike tatvine po čl. 212/1 točka 1 KZ, je vsem ugotovljenim okoliščinam tudi ustrezna izrečena enotna kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo obtoženčeve zagovornice, ki se je zavzemala za izrek nižjih posamičnih in enotne kazni, zavrnilo kot neutemljeno.
Če starša v času razveznega postopka še živita skupaj s svojimi otroci ter tisti izmed njiju, ki je s sodbo kasneje določen kot preživninski zavezanec, ob tihem ali izrecnem soglasju prispeva za preživljanje otrok na način, kakor so živeli poprej, je preživninsko obveznost za ta čas izpolnil ter je zahtevek v tem delu neutemeljen.
ZIZ v določbah, ki urejajo postopek izvršbe na dolžnikovih računih, obvestila s katerim bi sodišče upnika opozorilo na "stanje" na dolžnikovem žiro računu, ne predvideva. Zato mora upnik, v izogib posledicam ustavitve izvršbe, stanje na bančnem računu dolžnika spremljati sam.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Odločba ustavnega sodišča U-I-339/98, po kateri je potrebno določbo 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ uporabljati v skladu z ustavo tako, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke in druge zakonite preživninske upravičence, se ne nanaša na 2. točko 1. odstavka 102. čl. ZIZ.
ZIZ člen 15, 53, 15, 53. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
absolutna bistvena kršitev - razlog - obrazložitev ugovora
Po prepričanju pritožbenega sodišča vsebina ugovora v konkretnem primeru terja konkretnejšo utemeljitev odločitve, kot je izpodbijana. Ker namreč ta vsebuje zgolj stališče sodišča prve stopnje, da je ugovor obrazložen, pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene navedbe, saj razlogi izpodbijanega sklepa ne dajejo opore za presojo, katera ugovorna trditev je tista, ki je bila pravnorelevantna.