Povezovanje 1.odst. 281.čl. ZGD s 3.alineo 2.odst. 359.čl. ZGD na način, da bi se z nepravilnim sklicem skupščine zajelo tudi odrekanje pravice do glasovanja na (sicer pravilno sklicani) skupščini, ni utemeljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik bi moral v ugovoru sodišču pojasniti katere priloge so nepopolne. Iz verodostojne listine (računa 104030), ki jo je upnik priložil predlogu za izvršbo je razvidno, da se izterjevani znesek nanaša na opravljene poštne storitve. Dolžnik ne trdi, da poštne storitve niso bile opravljene v obsegu kot je razviden iz predložene verodostojne listine. Tudi ugovorna navedba, da z upnikom zneske še usklajujeta, ni dovolj konkretizirana. Poleg tega dolžnik, v zvezi z zatrjevanim usklajevanjem, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zatrjevanega dejstva zato ni moč šteti za obrazložen ugovor zoper višino izterjevanega zneska.
Stanovanje, katerega odkup kot nadomestnega stanovanja zahteva upnik, mora ustrezati tako merilom o primernem stanovanju po Stanovanjskem zakonu kot mora biti njegova vrednost tudi sorazmerna vrednosti stanovanja, namesto katerega mu mora dolžnik omogočiti njegov odkup.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 421, 421/1, 421, 421/1.
zakonska zveza - preživljanje otrok
S sodbo, s katero sodišče razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o preživljanju skupnih mladoletnih otrok, ne glede na to, ali je bila višina preživnine pred tem že določena s pravnomočno sodbo ali izvršljivim dogovorom. V izreku mora navesti, da se določena preživnina plačuje namesto prej določene preživnine.
razveza zakonske zveze - preživnina za otroka - višina preživnine
Z določitvijo preživnine v znesku 8.000,00 SIT je prvostopno sodišče ob upoštevanju potreb otroka, njegovih lastnih dohodkov in zmožnosti vsakega od staršev pravilno porazdelilo preživninske obveznosti med starša.
Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Splošni pogoji razlage pojma "vožnje brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine. Vozniško dovoljenje je listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP.
ZPP člen 421, 421/1, 421/1-9, 421, 421/1, 421/1-9.
obnova postopka - nova dejstva
V postopku za obnovo postopka ne zadošča, da bi nova dejstva ali novi dokazi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe, ampak morajo ta dejstva in dokazi v času prejšnjega postopka tudi obstajati. Dejstva, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo.
Dolžnik ne more uspeti z ugovorom, da je plačeval sodno določeno preživnino v obdobju pred izdajo izvršilnega naslova, s katerim mu je bilo za to obdobje naloženo plačevanje preživnine, saj je tak ugovor lahko predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
postopek za določitev odškodnine - stroški postopka
Določba 104. člena ZNP predstavlja izjemo od splošnega pravila o stroških, vsebovanega v 1. odstavku 35. člena ZNP, po katerem nosi praviloma vsak udeleženec sam svoje stroške in torej ni pravice do povračila stroškov. Vendar ta izjema ureja le razmerje med predlagateljem in nasprotnim udeležencem, ki mu je naloženo plačilo odškodnine; ne pa med večimi nasprotnimi udeleženci.
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca, zato ima le-ta izbiro, da zahteva izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) ali pa vrnitev stvari.
Ob neizpodbijanem odločilnem pravnem dejstvu, da je bila prva tožena stranka investitor izgradnje hladilnice jabolk, druga tožena stranka pa izvajalec teh del in da je bilo v zvezi z izgradnjo hladilnice potrebno izkopati tudi greznico, pri čemer je prišlo do pretrganja električnih kablov in posledično do nastanka škode tožeči stranki kot tretji osebi, je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določilo 207. člena ZOR.