sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik bi moral v ugovoru sodišču pojasniti katere priloge so nepopolne. Iz verodostojne listine (računa 104030), ki jo je upnik priložil predlogu za izvršbo je razvidno, da se izterjevani znesek nanaša na opravljene poštne storitve. Dolžnik ne trdi, da poštne storitve niso bile opravljene v obsegu kot je razviden iz predložene verodostojne listine. Tudi ugovorna navedba, da z upnikom zneske še usklajujeta, ni dovolj konkretizirana. Poleg tega dolžnik, v zvezi z zatrjevanim usklajevanjem, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zatrjevanega dejstva zato ni moč šteti za obrazložen ugovor zoper višino izterjevanega zneska.
Po pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča, da se opravi civilna delitev skupne hiše, po pravnomočnosti sklepa o domiku je treba nepremičnino izročiti kupcu. Ker nasprotna udeleženka kot razvezana žena kupca in predlagatelja nima pravic do uporabe stanovanja, ni pravilen sklep sodišča prve stopnje, ki je ustanovilo najemno razmerje za tri leta po 210. členu ZIZ.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 266, 266/2, 267, 277, 266, 266/2, 267, 277.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico
V nepravdnem postopku zaradi razlastitve nepremičnine in zaradi določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ni mogoče odločati o ukrepih zavarovanja nasprotnega udeleženca pred domnevno neupravičenimi posegi v njegovo lastninsko pravico. Za varstvo pred neupravičenimi posegi v lastninsko pravico daje zakon lastniku na razpolago druge možnosti in postopke - in to povsem neodvisno od nepravdnega postopka zaradi razlastitve.
Ob neizpodbijanem odločilnem pravnem dejstvu, da je bila prva tožena stranka investitor izgradnje hladilnice jabolk, druga tožena stranka pa izvajalec teh del in da je bilo v zvezi z izgradnjo hladilnice potrebno izkopati tudi greznico, pri čemer je prišlo do pretrganja električnih kablov in posledično do nastanka škode tožeči stranki kot tretji osebi, je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določilo 207. člena ZOR.
Iz podatkov v spisu izhaja, da stroškov nastalih v zvezi z ugovorom in predložitvijo dokazov o plačilu, dolžniku ni neutemeljeno povzročil upnik. Navedeni stroški so namreč dolžniku nastali izključno zato, ker v tem postopku izterjevane obveznosti ni prostoljno izpolnil v roku 15. dni od prejema sklepa, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov.
S pretvorbo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi v ugovarjani plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) je pravdni postopek že uveden. Zato je treba vprašanje stvarne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo presojati po določbi 2. odst. 266. člena ZIZ (in ne po določbi 1. odst. istega člena ZIZ).
Povezovanje 1.odst. 281.čl. ZGD s 3.alineo 2.odst. 359.čl. ZGD na način, da bi se z nepravilnim sklicem skupščine zajelo tudi odrekanje pravice do glasovanja na (sicer pravilno sklicani) skupščini, ni utemeljeno.
Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Splošni pogoji razlage pojma "vožnje brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine. Vozniško dovoljenje je listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP.
Nobena od strank ni zatrjevala, da je bila pogodba razdrta. Po določilu 1. odst. 17. čl. ZOR so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost. Zato enostranski prenos dejavnosti, povezan s promocijo slovenskega turizma na 3. osebo, na veljavnost pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, ne more imeti vpliva.
razveza zakonske zveze - preživnina za otroka - višina preživnine
Z določitvijo preživnine v znesku 8.000,00 SIT je prvostopno sodišče ob upoštevanju potreb otroka, njegovih lastnih dohodkov in zmožnosti vsakega od staršev pravilno porazdelilo preživninske obveznosti med starša.
spor o zapuščini – izločitev iz zapuščine – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti
Ni res, da je izpodbijana sodba neizvršljiva, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Po 1. točki drugega odstavka 68. člena ZZK namreč sodišče začne po uradni dolžnosti postopek na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oziroma ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar velja tudi v obravnavani zadevi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev
Če sodišče odločbo opre na v izvedenskem mnenju ocenjene vrednosti, obenem pa se v izreku navedene vrednosti ne ujemajo z onimi iz cenitve, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Na podlagi določila 1. odst. 158. čl. ZPP/77 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, saj je tožeča stranka tožbo utemeljeno vložila oziroma jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila svojo obveznost in jo (tekom tega pravdnega postopka) obvestila o uspešno končanem šolanju.
Iz sodbe delovnega in socialnega sodišča, ki predstavlja izvršilni naslov, res niso razvidni posamični neto zneski plače, do katerih je upnica upravičena za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vsebuje pa vse druge elemente, na podlagi katerih je mogoče denarno terjatev upnice izračunati.
15-letna oškodovanka je prisedla na motorno kolo, ki ga je vozil njen fant, s katerim je bila ves čas pred tem v družbi. Bil je močno vinjen (1,89 g/kg) in je zapeljal s ceste.
Glede na mladost oškodovanke se pritožbeno sodišče strinja s sod. 1. stopnje, ki je njen prispevek ocenilo le z 10 %.