Trditve dolžnika so nejasne in nerazumljive, saj predlogu priložena verodostojna listina ter ostale priloge dokazujejo, da dolžnik dolguje upniku v predlogu navedeni znesek zaradi negativnega stanja na njegovem lastnem tekočem računu in torej ne gre za primanjkljaj na žiro računu neke v ugovoru neimenovane firme.
ZZZDR člen 81, 81. ZPP člen 411, 411/2, 411, 411/2.
začasna odredba - razveza zakonske zveze
Ko sodišče z začasno odredbo v zakonskem sporu odloči o preživljanju zakonca, upošteva predvsem potrebe preživninskega upravičenca in možnosti preživninskega zavezanca.
Ob neizpodbijanem odločilnem pravnem dejstvu, da je bila prva tožena stranka investitor izgradnje hladilnice jabolk, druga tožena stranka pa izvajalec teh del in da je bilo v zvezi z izgradnjo hladilnice potrebno izkopati tudi greznico, pri čemer je prišlo do pretrganja električnih kablov in posledično do nastanka škode tožeči stranki kot tretji osebi, je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določilo 207. člena ZOR.
Iz podatkov v spisu izhaja, da stroškov nastalih v zvezi z ugovorom in predložitvijo dokazov o plačilu, dolžniku ni neutemeljeno povzročil upnik. Navedeni stroški so namreč dolžniku nastali izključno zato, ker v tem postopku izterjevane obveznosti ni prostoljno izpolnil v roku 15. dni od prejema sklepa, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik bi moral v ugovoru sodišču pojasniti katere priloge so nepopolne. Iz verodostojne listine (računa 104030), ki jo je upnik priložil predlogu za izvršbo je razvidno, da se izterjevani znesek nanaša na opravljene poštne storitve. Dolžnik ne trdi, da poštne storitve niso bile opravljene v obsegu kot je razviden iz predložene verodostojne listine. Tudi ugovorna navedba, da z upnikom zneske še usklajujeta, ni dovolj konkretizirana. Poleg tega dolžnik, v zvezi z zatrjevanim usklajevanjem, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zatrjevanega dejstva zato ni moč šteti za obrazložen ugovor zoper višino izterjevanega zneska.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 266, 266/2, 267, 277, 266, 266/2, 267, 277.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico
V nepravdnem postopku zaradi razlastitve nepremičnine in zaradi določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ni mogoče odločati o ukrepih zavarovanja nasprotnega udeleženca pred domnevno neupravičenimi posegi v njegovo lastninsko pravico. Za varstvo pred neupravičenimi posegi v lastninsko pravico daje zakon lastniku na razpolago druge možnosti in postopke - in to povsem neodvisno od nepravdnega postopka zaradi razlastitve.
Spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja spregled pravne osebnosti in solidarno obvezo plačila fizičnih oseb v zvezi z dolgom gospodarske družbe, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne predstavlja spora iz najemnega razmerja, ne glede na naravo dolga gospodarske družbe.
Ker obeh obdolžencev kot članov disciplinske komisije delovne organizacije ni mogoče šteti kot uradne osebe v smislu določb 113. čl. KZ SFRJ in 126. čl. KZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oba obdolženca oprostilo obtožb subsidiarnega tožilca za storitev kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po čl. 262 KZ.
Lastnik večstanovanjske hiše je dolžan v sorazmerju s solastniškim deležem, ki ga ima na skupnih prostorih, plačati tudi stroške prenove skupne naprave, tudi če lastniki v večstanovanjski hiši še niso sklenili pogodbe o upravljanju v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, pooblaščeni organizaciji, ki je do tedaj gospodarila s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Odločitev iz 3.odst. 497.čl. ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, lahko sledi le če stranka takse ne plača. Morebitno navezovanje posledic na opustitev posebnega obvestila o tem, da je bila taksa plačana, iz zakona ne izhaja.
Ker je na zapisniku o glavni obravnavi zapisano, da se tožnica odpoveduje tožbenemu zahtevku v celoti, sodbe na podlagi odpovedi ni mogoče izpodbijati, češ da naj bi bila odpoved dana v zmoti.
Povezovanje 1.odst. 281.čl. ZGD s 3.alineo 2.odst. 359.čl. ZGD na način, da bi se z nepravilnim sklicem skupščine zajelo tudi odrekanje pravice do glasovanja na (sicer pravilno sklicani) skupščini, ni utemeljeno.
Odločba ustavnega sodišča U-I-339/98, po kateri je potrebno določbo 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ uporabljati v skladu z ustavo tako, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke in druge zakonite preživninske upravičence, se ne nanaša na 2. točko 1. odstavka 102. čl. ZIZ.
Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Splošni pogoji razlage pojma "vožnje brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine. Vozniško dovoljenje je listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP.
Dolžnik ne more uspeti z ugovorom, da je plačeval sodno določeno preživnino v obdobju pred izdajo izvršilnega naslova, s katerim mu je bilo za to obdobje naloženo plačevanje preživnine, saj je tak ugovor lahko predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.