Zakon o dedovanju ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V nepravdnih postopkih pa mora biti revizija posebej določena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vlogo, katere je stranka naslovila kot revizijo proti pravnomočnemu sklepu o dedovanju.
Iz sodbe delovnega in socialnega sodišča, ki predstavlja izvršilni naslov, res niso razvidni posamični neto zneski plače, do katerih je upnica upravičena za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vsebuje pa vse druge elemente, na podlagi katerih je mogoče denarno terjatev upnice izračunati.
15-letna oškodovanka je prisedla na motorno kolo, ki ga je vozil njen fant, s katerim je bila ves čas pred tem v družbi. Bil je močno vinjen (1,89 g/kg) in je zapeljal s ceste.
Glede na mladost oškodovanke se pritožbeno sodišče strinja s sod. 1. stopnje, ki je njen prispevek ocenilo le z 10 %.
ZZZDR člen 81, 81. ZPP člen 411, 411/2, 411, 411/2.
začasna odredba - razveza zakonske zveze
Ko sodišče z začasno odredbo v zakonskem sporu odloči o preživljanju zakonca, upošteva predvsem potrebe preživninskega upravičenca in možnosti preživninskega zavezanca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - ugovor
Proti sklepu je vložila dolžnica pravočasni ugovor. V ugovoru je med drugim navedla, da bo plačala glavnico in pa obresti od 1.1.2000 dalje, med tem ko je prerekala le obveznost plačila obresti za čas do konca leta 1999, ker naj bi terjatev šele takrat zapadla. Takšne ugovorne trditve pa res ne govorijo v prid presoji, da je dolžnica ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti.
izsiljevanje - kvalificirana oblika - resna grožnja
Za obstoj kaznivega dejanja izsiljevanja po čl. 218/III in I KZ je dovolj, da je sodišče prve stopnje poleg ostalih konstitutivnih elementov ugotovilo tudi takšno stopnjo "resnih groženj" izrečenih s strani obeh obtožencev oškodovancu, da je le-ta odšel po zaščito na policijsko postajo in svoj strah izrazil tudi svojemu prijatelju rekoč, da se obeh obtožencev boji.
Lastnik večstanovanjske hiše je dolžan v sorazmerju s solastniškim deležem, ki ga ima na skupnih prostorih, plačati tudi stroške prenove skupne naprave, tudi če lastniki v večstanovanjski hiši še niso sklenili pogodbe o upravljanju v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, pooblaščeni organizaciji, ki je do tedaj gospodarila s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
spor o zapuščini – izločitev iz zapuščine – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti
Ni res, da je izpodbijana sodba neizvršljiva, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Po 1. točki drugega odstavka 68. člena ZZK namreč sodišče začne po uradni dolžnosti postopek na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oziroma ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar velja tudi v obravnavani zadevi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev
Če sodišče odločbo opre na v izvedenskem mnenju ocenjene vrednosti, obenem pa se v izreku navedene vrednosti ne ujemajo z onimi iz cenitve, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
Spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja spregled pravne osebnosti in solidarno obvezo plačila fizičnih oseb v zvezi z dolgom gospodarske družbe, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne predstavlja spora iz najemnega razmerja, ne glede na naravo dolga gospodarske družbe.
Ker obeh obdolžencev kot članov disciplinske komisije delovne organizacije ni mogoče šteti kot uradne osebe v smislu določb 113. čl. KZ SFRJ in 126. čl. KZ, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oba obdolženca oprostilo obtožb subsidiarnega tožilca za storitev kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po čl. 262 KZ.
postopek za določitev odškodnine - stroški postopka
Določba 104. člena ZNP predstavlja izjemo od splošnega pravila o stroških, vsebovanega v 1. odstavku 35. člena ZNP, po katerem nosi praviloma vsak udeleženec sam svoje stroške in torej ni pravice do povračila stroškov. Vendar ta izjema ureja le razmerje med predlagateljem in nasprotnim udeležencem, ki mu je naloženo plačilo odškodnine; ne pa med večimi nasprotnimi udeleženci.
Ker je na zapisniku o glavni obravnavi zapisano, da se tožnica odpoveduje tožbenemu zahtevku v celoti, sodbe na podlagi odpovedi ni mogoče izpodbijati, češ da naj bi bila odpoved dana v zmoti.