Ker je bil obtoženec že dvakrat kaznovan za istovrstna kazniva dejanja, v obravnavanem primeru pa je v okviru nadaljevanih in posamičnih kaznivih dejanj izvršil znake osmih posamičnih kaznivih dejanj velike tatvine po čl. 212/1 točka 1 KZ, je vsem ugotovljenim okoliščinam tudi ustrezna izrečena enotna kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo obtoženčeve zagovornice, ki se je zavzemala za izrek nižjih posamičnih in enotne kazni, zavrnilo kot neutemljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik bi moral v ugovoru sodišču pojasniti katere priloge so nepopolne. Iz verodostojne listine (računa 104030), ki jo je upnik priložil predlogu za izvršbo je razvidno, da se izterjevani znesek nanaša na opravljene poštne storitve. Dolžnik ne trdi, da poštne storitve niso bile opravljene v obsegu kot je razviden iz predložene verodostojne listine. Tudi ugovorna navedba, da z upnikom zneske še usklajujeta, ni dovolj konkretizirana. Poleg tega dolžnik, v zvezi z zatrjevanim usklajevanjem, sodišču ni predložil nobenih dokazov. Zatrjevanega dejstva zato ni moč šteti za obrazložen ugovor zoper višino izterjevanega zneska.
postopek za določitev odškodnine - stroški postopka
Določba 104. člena ZNP predstavlja izjemo od splošnega pravila o stroških, vsebovanega v 1. odstavku 35. člena ZNP, po katerem nosi praviloma vsak udeleženec sam svoje stroške in torej ni pravice do povračila stroškov. Vendar ta izjema ureja le razmerje med predlagateljem in nasprotnim udeležencem, ki mu je naloženo plačilo odškodnine; ne pa med večimi nasprotnimi udeleženci.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 266, 266/2, 267, 277, 266, 266/2, 267, 277.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico
V nepravdnem postopku zaradi razlastitve nepremičnine in zaradi določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ni mogoče odločati o ukrepih zavarovanja nasprotnega udeleženca pred domnevno neupravičenimi posegi v njegovo lastninsko pravico. Za varstvo pred neupravičenimi posegi v lastninsko pravico daje zakon lastniku na razpolago druge možnosti in postopke - in to povsem neodvisno od nepravdnega postopka zaradi razlastitve.
15-letna oškodovanka je prisedla na motorno kolo, ki ga je vozil njen fant, s katerim je bila ves čas pred tem v družbi. Bil je močno vinjen (1,89 g/kg) in je zapeljal s ceste.
Glede na mladost oškodovanke se pritožbeno sodišče strinja s sod. 1. stopnje, ki je njen prispevek ocenilo le z 10 %.
Stiska, v kateri naj bi se dolžnik znašel zaradi izpolnitve obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne pomeni znatnejše škode v smislu 1. odstavka 71. člena ZIZ.
V primeru, če spada v skupno premoženje nedokončana stanovanjska hiša, je potrebno ugotoviti, kolikšna je vrednost nedokončane hiše napram celoti, in samo od takega dela se določijo deleži na skupnem premoženju. Nedograjena stanovanjska hiša se ne more vpisati v zemljiško knjigo.
Namen predhodne odredbe je zavarovati denarno terjatev v takšnem obsegu, kot je razvidna iz odločbe sodišča oz. iz nepravonomočnega sklepa o izvršbi. Ker po tem sklepu predstavlja terjatev poleg glavnice tudi zakonite zamudne obresti od glavnice v postopku za izdajo predhodne odredbe dolžnikovega pritožbenega ugovora, da gredo upniku od menične glavnice le menične obresti, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ampak je to predmet reševanja ugovora zoper izdani sklep o izvršbi.
Za škodo zaradi telesne poškodbe, ki jo je med šolskim odmorom povzročil mladoletni učenec srednje šole snažilki, odgovarja solidarno z njim šola, ki je za 500 dijakov izvajala nadzor le z enim učiteljem.
Če starša v času razveznega postopka še živita skupaj s svojimi otroci ter tisti izmed njiju, ki je s sodbo kasneje določen kot preživninski zavezanec, ob tihem ali izrecnem soglasju prispeva za preživljanje otrok na način, kakor so živeli poprej, je preživninsko obveznost za ta čas izpolnil ter je zahtevek v tem delu neutemeljen.
Trditve dolžnika so nejasne in nerazumljive, saj predlogu priložena verodostojna listina ter ostale priloge dokazujejo, da dolžnik dolguje upniku v predlogu navedeni znesek zaradi negativnega stanja na njegovem lastnem tekočem računu in torej ne gre za primanjkljaj na žiro računu neke v ugovoru neimenovane firme.
Če upnik izkaže obstoj terjatve za verjeten, zadošča poleg tega že izkazana verjetnost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bo pretrpel znatne škode.
Dolžnik ne more uspeti z ugovorom, da je plačeval sodno določeno preživnino v obdobju pred izdajo izvršilnega naslova, s katerim mu je bilo za to obdobje naloženo plačevanje preživnine, saj je tak ugovor lahko predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca, zato ima le-ta izbiro, da zahteva izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) ali pa vrnitev stvari.
umik tožbe - odločanje o povrnitvi stroškov pravdnih strank
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo po tem, ko ji je tožena stranka plačala terjatev, ji je ta dolžna povrniti tudi stroške, ki jih je tožeča stranka imela s tožbo in umikom tožbe.
izsiljevanje - kvalificirana oblika - resna grožnja
Za obstoj kaznivega dejanja izsiljevanja po čl. 218/III in I KZ je dovolj, da je sodišče prve stopnje poleg ostalih konstitutivnih elementov ugotovilo tudi takšno stopnjo "resnih groženj" izrečenih s strani obeh obtožencev oškodovancu, da je le-ta odšel po zaščito na policijsko postajo in svoj strah izrazil tudi svojemu prijatelju rekoč, da se obeh obtožencev boji.
spor o zapuščini – izločitev iz zapuščine – izstavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti
Ni res, da je izpodbijana sodba neizvršljiva, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Po 1. točki drugega odstavka 68. člena ZZK namreč sodišče začne po uradni dolžnosti postopek na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oziroma ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, kar velja tudi v obravnavani zadevi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
bistvena kršitev
Če sodišče odločbo opre na v izvedenskem mnenju ocenjene vrednosti, obenem pa se v izreku navedene vrednosti ne ujemajo z onimi iz cenitve, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.