Ker splošni pogoji pogodbe predstavljajo pogodbeno materialno pravo, saj dopolnjujejo posebne pogoje med pogodbenikoma in praviloma zavezujejo tako kot ti (1. odst. 142. čl. ZOR), je treba za razlago posameznih njihovih določil uporabiti določila 99. - 102. čl. ZOR. Splošni pogoji razlage pojma "vožnje brez vozniškega dovoljenja" ne vsebujejo, pojem pa je mogoče interpretirati na različne načine. Vozniško dovoljenje je listina, ki dokazuje, da je njen imetnik pridobil pravico do vožnje vozila ustrezne kategorije in jo mora imeti v času vožnje pri sebi in jo na zahtevo pooblaščene osebe tudi pokazati. Pri razlagi spornih določil pogodbe se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava (2. odst. 99. čl. ZOR). Smisel odškodninskih zahtevkov zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (t.i. regres zaradi kršitve zavarovalne pogodbe) je sankcioniranje določenega protipravnega ravnanja zavarovanca, ki za zavarovalnico predstavlja nesorazmeren riziko (nevarnost) - to pa je taka "vožnja brez vozniškega dovoljenja", pri kateri voznik sploh ni pridobil pravice do vožnje motornega vozila, ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odst. 171. čl. ZTVCP.
Če upnik izkaže obstoj terjatve za verjeten, zadošča poleg tega že izkazana verjetnost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bo pretrpel znatne škode.
S pretvorbo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi v ugovarjani plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) je pravdni postopek že uveden. Zato je treba vprašanje stvarne pristojnosti sodišča za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo presojati po določbi 2. odst. 266. člena ZIZ (in ne po določbi 1. odst. istega člena ZIZ).
Duševne bolečine zaradi razžalitve z objavo toženčevega zapisa v časopis v pismih bralcev, je ena izmed pravic, katerih se lahko posluži tožnik. Tožena stranka ne more uveljavljati ugovora zmanjšane škode, če se tožnik ni poslužil objave odgovora na pisma bralcev. Časopis pa se ne more razbremeniti odgovornosti s tem, da trdi, da bralci objavljajo pisma na svojo odgovornost.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
Dejstvo, da stranka, ki ji je s sklepom naloženo, da predloži določeno listino, listine ne predloži, sodišče oceni po prostem prepričanju. Ocena ne sme biti arbitrarna. Izhajati mora tudi iz drugih izvedenih dokazov.
ZPP člen 421, 421/1, 421/1-9, 421, 421/1, 421/1-9.
obnova postopka - nova dejstva
V postopku za obnovo postopka ne zadošča, da bi nova dejstva ali novi dokazi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe, ampak morajo ta dejstva in dokazi v času prejšnjega postopka tudi obstajati. Dejstva, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo.
Nobena od strank ni zatrjevala, da je bila pogodba razdrta. Po določilu 1. odst. 17. čl. ZOR so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost. Zato enostranski prenos dejavnosti, povezan s promocijo slovenskega turizma na 3. osebo, na veljavnost pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, ne more imeti vpliva.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 421, 421/1, 421, 421/1.
zakonska zveza - preživljanje otrok
S sodbo, s katero sodišče razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o preživljanju skupnih mladoletnih otrok, ne glede na to, ali je bila višina preživnine pred tem že določena s pravnomočno sodbo ali izvršljivim dogovorom. V izreku mora navesti, da se določena preživnina plačuje namesto prej določene preživnine.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 266, 266/2, 267, 277, 266, 266/2, 267, 277.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico
V nepravdnem postopku zaradi razlastitve nepremičnine in zaradi določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ni mogoče odločati o ukrepih zavarovanja nasprotnega udeleženca pred domnevno neupravičenimi posegi v njegovo lastninsko pravico. Za varstvo pred neupravičenimi posegi v lastninsko pravico daje zakon lastniku na razpolago druge možnosti in postopke - in to povsem neodvisno od nepravdnega postopka zaradi razlastitve.
Po pravnomočnosti sklepa nepravdnega sodišča, da se opravi civilna delitev skupne hiše, po pravnomočnosti sklepa o domiku je treba nepremičnino izročiti kupcu. Ker nasprotna udeleženka kot razvezana žena kupca in predlagatelja nima pravic do uporabe stanovanja, ni pravilen sklep sodišča prve stopnje, ki je ustanovilo najemno razmerje za tri leta po 210. členu ZIZ.
Spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja spregled pravne osebnosti in solidarno obvezo plačila fizičnih oseb v zvezi z dolgom gospodarske družbe, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne predstavlja spora iz najemnega razmerja, ne glede na naravo dolga gospodarske družbe.
Povezovanje 1.odst. 281.čl. ZGD s 3.alineo 2.odst. 359.čl. ZGD na način, da bi se z nepravilnim sklicem skupščine zajelo tudi odrekanje pravice do glasovanja na (sicer pravilno sklicani) skupščini, ni utemeljeno.
razveza zakonske zveze - preživnina za otroka - višina preživnine
Z določitvijo preživnine v znesku 8.000,00 SIT je prvostopno sodišče ob upoštevanju potreb otroka, njegovih lastnih dohodkov in zmožnosti vsakega od staršev pravilno porazdelilo preživninske obveznosti med starša.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - ugovor
Proti sklepu je vložila dolžnica pravočasni ugovor. V ugovoru je med drugim navedla, da bo plačala glavnico in pa obresti od 1.1.2000 dalje, med tem ko je prerekala le obveznost plačila obresti za čas do konca leta 1999, ker naj bi terjatev šele takrat zapadla. Takšne ugovorne trditve pa res ne govorijo v prid presoji, da je dolžnica ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti.
Ob neizpodbijanem odločilnem pravnem dejstvu, da je bila prva tožena stranka investitor izgradnje hladilnice jabolk, druga tožena stranka pa izvajalec teh del in da je bilo v zvezi z izgradnjo hladilnice potrebno izkopati tudi greznico, pri čemer je prišlo do pretrganja električnih kablov in posledično do nastanka škode tožeči stranki kot tretji osebi, je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določilo 207. člena ZOR.