ZZZDR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 421, 421/1, 421, 421/1.
zakonska zveza - preživljanje otrok
S sodbo, s katero sodišče razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o preživljanju skupnih mladoletnih otrok, ne glede na to, ali je bila višina preživnine pred tem že določena s pravnomočno sodbo ali izvršljivim dogovorom. V izreku mora navesti, da se določena preživnina plačuje namesto prej določene preživnine.
razveza zakonske zveze - preživnina za otroka - višina preživnine
Z določitvijo preživnine v znesku 8.000,00 SIT je prvostopno sodišče ob upoštevanju potreb otroka, njegovih lastnih dohodkov in zmožnosti vsakega od staršev pravilno porazdelilo preživninske obveznosti med starša.
Stiska, v kateri naj bi se dolžnik znašel zaradi izpolnitve obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne pomeni znatnejše škode v smislu 1. odstavka 71. člena ZIZ.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL45812
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-1, 163, 210, 210/1, 210/2-1. ZDen člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2, 298, 298/3, 298/4, 363, 363/2.
oporoka - napotitev na pravdo
Kdo so dediči, je treba ugotoviti po določbah ZDen. Napotitev na pravdo bo potrebna le, če bodo sporna dejanska vprašanja. O pravnih vprašanjih mora zapuščinsko sodišče samo odločiti.
Prekinitev zastaranja je urejena v 2. odst. 9. čl. ZST. To določilo pa v drugem stavku tega odstavka govori le še o 4 letnem absolutnem zastaralnem roku, ki teče od nastanka taksne obveznosti. Zato po prekinitvi zastaranja ne začne znova teči rok iz 1. odst. 9. čl. ZST.
Lastnik večstanovanjske hiše je dolžan v sorazmerju s solastniškim deležem, ki ga ima na skupnih prostorih, plačati tudi stroške prenove skupne naprave, tudi če lastniki v večstanovanjski hiši še niso sklenili pogodbe o upravljanju v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše, pooblaščeni organizaciji, ki je do tedaj gospodarila s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
ZPP člen 421, 421/1, 421/1-9, 421, 421/1, 421/1-9.
obnova postopka - nova dejstva
V postopku za obnovo postopka ne zadošča, da bi nova dejstva ali novi dokazi lahko pripeljali do ugodnejše odločbe, ampak morajo ta dejstva in dokazi v času prejšnjega postopka tudi obstajati. Dejstva, ki nastanejo pozneje, niso razlog za obnovo.
Odločba ustavnega sodišča U-I-339/98, po kateri je potrebno določbo 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ uporabljati v skladu z ustavo tako, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke in druge zakonite preživninske upravičence, se ne nanaša na 2. točko 1. odstavka 102. čl. ZIZ.
Ob neizpodbijanem odločilnem pravnem dejstvu, da je bila prva tožena stranka investitor izgradnje hladilnice jabolk, druga tožena stranka pa izvajalec teh del in da je bilo v zvezi z izgradnjo hladilnice potrebno izkopati tudi greznico, pri čemer je prišlo do pretrganja električnih kablov in posledično do nastanka škode tožeči stranki kot tretji osebi, je prvostopno sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določilo 207. člena ZOR.
Iz podatkov v spisu izhaja, da stroškov nastalih v zvezi z ugovorom in predložitvijo dokazov o plačilu, dolžniku ni neutemeljeno povzročil upnik. Navedeni stroški so namreč dolžniku nastali izključno zato, ker v tem postopku izterjevane obveznosti ni prostoljno izpolnil v roku 15. dni od prejema sklepa, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov.
Trditve dolžnika so nejasne in nerazumljive, saj predlogu priložena verodostojna listina ter ostale priloge dokazujejo, da dolžnik dolguje upniku v predlogu navedeni znesek zaradi negativnega stanja na njegovem lastnem tekočem računu in torej ne gre za primanjkljaj na žiro računu neke v ugovoru neimenovane firme.
Če upnik izkaže obstoj terjatve za verjeten, zadošča poleg tega že izkazana verjetnost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bo pretrpel znatne škode.
Zakon o dedovanju ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V nepravdnih postopkih pa mora biti revizija posebej določena. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo vlogo, katere je stranka naslovila kot revizijo proti pravnomočnemu sklepu o dedovanju.
Spor, v katerem tožeča stranka uveljavlja spregled pravne osebnosti in solidarno obvezo plačila fizičnih oseb v zvezi z dolgom gospodarske družbe, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne predstavlja spora iz najemnega razmerja, ne glede na naravo dolga gospodarske družbe.