predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog
Tretja udeleženka v obravnavanem primeru ni izpolnila že temeljnega pogoja za odlog izvršbe, saj ni vložila niti ugovora tretjega niti tožbe za nedopustnost izvršbe.
ZPP člen 291, 291/1, 291, 291/1. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81, 81/2.
določenost - določljivost tožbenega zahtevka - časovne meje odločanja v socialnem sporu
Dejansko podlago sodbe predstavlja dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje do zaključka glavne obravnave. Sodišče lahko odloča o zahtevku, t.j. začasni nezmožnosti za delo največ do dneva zaključka glavne obravnave. Čeprav datum zaključka začasne nezmožnosti za delo v tožbenem zahtevku ni bil izrecno določen, je sodišče odločalo o določljivem tožbenem zahtevku.
nedovoljen dokaz - privilegij zoper samoobtožbo - pogodba civilnega prava
V prvostopenjskem sklepu, sta z navedeno izvensodno poravnavo delodajalec (H. d.d.) in delavka (obdolženka) uredila civilnopravno delovno razmerje in zato navedb, ki jih je v poravnavi podala obdolženka, ni moč enačiti z izjavami, ki bi bile dane policiji. Kolikor je obdolženka ob sklenitvi poravnave priznala kaznivo dejanje, ko to navaja pritožba, je slednje storila v okviru izvrševanja svojih pravic in zato njena izjava sama po sebi ne more biti sporna. Bistvena je ugotovitev, da je bila poravnava sklenjena v okviru delovnopravnega razmerja in ne morebiti v kazenskem ali predkazenskem postopku, ko bi morala biti deležna ustreznih jamstev, kot jih dajeta ustava R. Slovenije in zakon o kazenskem postopku.
Volilo ne predstavlja posebnega dela premoženja, ki ne bi spadal v zapuščino. Naša ureditev dednega prava namreč ne pozna vindikacijskega legata, ki bi omogočal volilojemniku, da pridobi takoj ob smrti zapustnikov ex lege lastninsko pravico na nepremičnini oziroma iz premoženja, ki bi imelo ločen status do zapuščinskega premoženja in torej ne bi predstavljalo premoženja zapustnika. V skladu z določbo 86. člena ZD je možen le damnacijski legat (razen v primeru iz 33. člena ZD), ki pa predstavlja "zgolj" obligacijsko upravičenje volilojemnika, da zahteva iz zapustnikovega premoženja (aIi celo iz premoženja tretje osebe oz. drugih dedičev) določeno stvar.
zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - sklep o poplačilu
Dolžnica pravilno opozarja v pritožbi, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 (Ur. l. RS, št. 28/2006, v nadaljevanju ustavna odločba) razveljavilo 1060. člen OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Višje sodišče je za prve tri terjatve upnika naredilo obračun zakonskih zamudnih obresti do 1.1.2002 (priloga 1, 2 in 3) in ugotovilo, da je vsota zapadlih in neplačanih obresti od posameznih glavnic upnika na dan 1.1.2002 že presegla glavnico. Višje sodišče je ugotovilo tudi, da je pri izvršilnih stroških v znesku 34.102,00 SIT vsota zapadlih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti na dan razdelitvenega naroka prav tako presegla glavnico. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. To pomeni, da na podlagi zakona preneha obveznost dolžnika plačati višji znesek iz naslova obresti, določba pa je kogentne narave, tako da sodišče po uveljavitvi OZ ne sme dati pravnega varstva tožniku oziroma upniku glede obresti, če so te v trenutku odločanja presegle glavnico.
V tem primeru je bila izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je postal pravnomočen 25.4.2004, dve leti pred citirano ustavno odločbo, zato sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo določbe 376. člena OZ ni moglo upoštevati, to pa tudi ni mogel biti predmet rednega ugovora. Zato bi določbo 376. člena OZ moralo upoštevati sodišče prve stopnje pri obračunu višine terjatev v izpodbijanem sklepu o poplačilu. Ker tega ni storilo je zmotno uporabilo materialno pravo.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. SPZ člen 43, 43/3, 43, 43/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8.
priposestvovanje dela nepremičnine - dobrovernost - publicitetno načelo
Tisti, ki pridobi lastninsko pravico s priposestvovanjem, torej na originaren način, je ne izvaja iz prednikove pravice (derivativno), ampak neodvisno od nje pridobi toliko kot poseduje. Priposestvovanje ni pravna podlaga (pravni naslov) pridobitve lastninske pravice, do katere bi prišlo šele s pridobitnim načinom, ampak do priposestvovanja pride ipso iure, v trenutku, ko so za to izpolnjene vse predpostavke. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnika, po katerem naj bi mu toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo, zato ni potreben, saj je tožnik pridobil svojo lastninsko pravico že pred njenim vpisom v zemljiški knjigi.
Tožnika, ki sta zahtevala ugotovitev lastninske pravice (na podlagi priposestvovanja) dela toženčeve parcele, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja - presenečenje za stranke - načelo kontradiktornosti
S takšnim postopanjem sodišča, ki tožeči stranki ni dalo vedeti, da bo kot odločilno dejstvo štelo navedbo stranke in pečat na listinah in se je zato zanesla, da dejstvo obstoja pogodbenega razmerja med strankama ni sporno in ji ga (zlasti glede na neprerekanje trditev s strani tožene stranke) ni treba dokazovati, je bila tožeči stranki, ki je šele iz sodbe zvedela, da gre za odločilno dejstvo v zadevi, odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in tudi do pravočasnega predlaganja dokazov v postopku (tožeča stranka je tako šele pritožbi predložila sklepe registrskega sodišča, da gre dejansko za isto gospodarsko družbo, ki je le spremenila firmo in sedež).
ZOR člen 10, 12, 103, 103/1, 105, 557, 10, 12, 103, 103/1, 105, 557. ZPP člen 285, 285.
pogodbene obresti - ničnost dogovora o višini obresti - materialno procesno vodstvo - ugotavljanje višine bančne obrestne mere
Prvostopno sodišče je pravilno interpretiralo odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-202/93, z dne 6.10.1994, v kateri je izraženo stališče, da dogovor o obrestih, ki v razmerah razmeroma stabilne valute v kratkem času dosežejo znesek posojene glavnice, ne glede na to ali so podani elementi oderuštva, očitno krši splošna načela, med njimi tudi načelo pogodbene avtonomije strank z omejitvami iz 10. čl. ZOR in načelo vestnosti in poštenja iz 12. čl. ZOR. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je bila leta 2001, ko sta pravdni stranki sklepali posojilno pogodbo, domača denarna enota stabilna, tožeča stranka pa je denarno obveznost zavarovala tudi z zastavno pravico na nepremičnini, ki je last drugotoženca, saj se je le-ta s pogodbo zavezal kot porok in plačnik. Dogovorjene pogodbene obresti so bile 22 % za čas treh mesecev, kar pomeni, da bi v nekaj več kot enem letu pogodbene obresti dosegle posojeno glavnico. Takšen dogovor torej krši splošna obligacijska načela (načelo pogodbene avtonomije strank in načelo vestnosti in poštenja) in je zato po 1. odst. 103. čl. ZOR ničen. V skladu s 105. čl. ZOR se ničnostni razlogi nanašajo samo na sporna določila o pogodbenih obrestih, ki so predmet obravnavanega zahtevka, ne pa na celo pogodbo.
Pritožbeno sodišče pa poudarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno v celoti kot neutemeljen zavrnilo zahtevek za plačilo dogovorjenih pogodbenih obresti z zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje z razlogom, da tožeča stranka v postopku kot dokaz ni predlagala pridobitve podatkov o višini obrestne mere, ki so jo uporabljale banke pri odobravanju posojil v takem znesku in v takem roku vrnitve, kot sta posojilo dogovorili pravdni stranki v obravnavani zadevi. Takšno stališče prvostopenjskega sodišča je napačno. Vrhovno sodišče v sklepu opr. št. II Ips 147/2002, z dne 30.10.2002, povzema zgoraj navedeno ustavno odločbo, nato pa zavzame stališče, da je potrebno preveriti, ali mesečne pogodbene obresti z določilom o obrestovanju celega zneska za vso posojilno obdobje, ne glede na vračila, presegajo obresti, po katerih so v obravnavanem obdobju odobravale posojila banke. V teh okvirih je treba ugotoviti, kolikšna obrestna mera je dovoljena, morebitni presežek pa je nedopusten. Gre prvenstveno za materialnopravno vprašanje, premajhno dokazno aktivnost pravdne stranke pa mora sodišče korigirati v okviru materialnega procesnega vodstva (člen 285 ZPP).
spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - dopolnitev vloge - prekluzivni rok
V sporu majhne vrednosti mora stranka vsa dejstva in dokaze predlagati v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo. Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata pa razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze. Tudi za te vloge pa velja prekluzivni rok osmih dni, toda tudi določba 452. člena ZPP, glede na posebne okoliščine tega postopka, terja ustrezno razlago: rok za vložitev pripravljalne vloge za tožečo stranko ne teče od vročitve odgovora na tožbo (tj. od vročitve ugovora), temveč od dne, ko sodišče stranki vroči poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozori na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti. Dejstva in dokazi, ki jih tožeča stranka navede po izteku tega osemdnevnega roka, se ne upoštevajo.
ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3. ZUP člen 113, 113. ZBPP člen 13, 13/2, 13, 13/2.
oprostitev plačila sodnih taks - stroški postopka
Kot vodilo za razlago pojma "občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje" lahko med drugim uporabimo tudi določbo 13. člena ZBPP o tem, da kdaj se šteje, da bi bil socialni položaj prosilca za brezplačno pravno pomoč zaradi plačila stroškov postopka ogrožen.
S stališča temeljnega oziroma glavnega postopka, ki teče med pravdnima strankama, je postopek za oprostitev plačila sodnih taks vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben (splošnemu) upravnemu postopku: gre namreč za poseben postopek med stranko na eni strani in državo oziroma sodiščem, ki odloča o pravici te stranke ne glede na razmerje do nasprotne stranke, na drugi strani. Iz tega razloga je treba pri odločitvi o stroških, nastalih v zvezi s tem postopkom, smiselno (kot materialnopravni predpis) uporabiti določbe ZUP.
Dejstvo, da ima stranska intervenientka s toženci vsebinsko enako oziroma podobno pravno razmerje, kot je to, ki je predmet te pravdne zadeve in se nanaša izključno na pravdni stranki, stranski intervenientki ne daje potrebnega pravnega interesa za udeležbo v tej pravdi, saj odločitev v tej pravdi na razmerje med njo in toženo stranko učinkuje le toliko, kolikor vsaka odločitev sodišča učinkuje na enaka oziroma v bistvenem podobna pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno (pomen sodne prakse).
Tožencem je bilo zemljišče nacionalizirano, vendar jim je na odvzetem zemljišču po takrat veljavnem zakonu ostala posest in pravica uporabe, dokler ta ni bila odvzeta z odločbo ljudskega odbora, s katero je pravico uporabe dobila (konkretno) stanovanjska zadruga, v soglasju z njo pa sta tožnika na tem zemljišču zgradila stanovanjsko hišo. Ker so bili ob uveljavitvi ZLNDL toženci še vedno vpisani v zemljiško knjigo kot imetniki pravice uporabe, so po samem zakonu postali lastniki te iste nepremičnine, ki jim je bila nacionalizirana. Tožnika sta v postopku uspela dokazati, da stanje v zemljiški knjigi ob uveljavitvi ZLNDL ni ustrezalo dejanskemu stanju, saj sta bila onadva imetnika pravice uporabe, zato sta uspela z izbrisno tožbo.
Določilo prvega odstavka 19. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) med drugim določa, da se storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor, vendar besedila tega prvega odstavka ni mogoče razlagati tako, da bi bil uklonilni zapor obligatoren v vseh primerih, ko globa ni plačana, saj smoter določitve uklonilnega zapora ne more biti nasilje nad posameznikom, za katerega ni mogoče pričakovati uspešnosti prisilne izterjave. Zato določitev uklonilnega zapora ne sledi avtomatično neplačilu globe v določenem roku po pravnomočnosti odločbe oziroma sodbe, temveč ga vselej določi sodišče ali po uradni dolžnosti ali na predlog prekrškovnega organa šele potem, ko presodi upravičenost uklonilnega zapora v konkretnem primeru. Zato sodišče ne preizkuša samo enega pogoja za odreditev uklonilnega zapora, to je neplačilo dolga, temveč presodi tudi druge pogoje, ki ne dovoljujejo prisiljevanja k plačilu z uklonilnim zaporom posebej, če je sodišče s temi okoliščinami seznanjeno. Ker gre torej za presojo sodišča ali je prisiljevanje sploh upravičeno glede na nezmožnost storilca odzvati se zahtevi po plačevanju globe, kot smotru uklonilnega zapora, mora sodišče te okoliščine pred odločitvijo tudi raziskati tako, da je mogoča presoja utemeljenosti določitve uklonilnega zapora.
ZIZ člen 10, 63, 10, 63. ZPP člen 181, 181. OZ člen 93, 93.
negativna ugotovitvena tožba - pravni interes - nezastarljivost pravice do uveljavljanja ničnosti - obnova izvršilnega postopka
Pri tožbah na ugotovitev ničnosti pravnega posla pravni interes ni mogoče vezati na čas izpolnitve zahtevka, saj pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.
Stroški geodetske storitve predstavljajo stroške postopka, ki se jih je toženec zavezal kriti z izjavo, ki jo je podpisal na zahtevku za izvedbo tega postopka.
sklep o izvršbi – obstoj pravice na predmetu izvršbe – ugovor tretjega – rok za vložitev ugovora – predlog tretjega za odlog izvršbe – originarna pridobitev lastninske pravice pri prodaji na javni dražbi
Glede na tako stanje stvari, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo prodal na javni dražbi dne 23.10.2006 in je kupec tudi kupnino plačal, s čimer je pridobil lastninsko pravico na vozilu na originaren način, tretji z ugovorom in predlogom za odlog izvršbe ni mogel uspeti. Pritožnik ima sicer prav, da je ugovor tretjega vložil še pred koncem izvršilnega postopka, to je, še v roku določenem v 2. odstavku 64. člena ZIZ, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči, temveč bi ga moralo zavrniti, ker tretji ni več mogel izkazati zatrjevane lastninske pravice na vozilu, saj je na vozilu originarno pridobil lastninsko pravico kupec, ki je vozilo kupil na dražbi. Čeprav je torej sodišče prve stopnje ugovor tretjega nepravilno zavrglo in bi ga moralo zavrniti, ta (formalna) pomanjkljivost na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala.
odškodninska odgovornost vrtca – odgovornost za delavca – skrbnost, ki se zahteva od vzgojnovarstvene ustanove – javni zavod- samostojen pravni subjekt – stranska intervencija – pravni interes
Občina je ustanovitelj zavoda Vrtec. Javni zavod je povsem samostojen pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in na svoj račun ter za svoje obveznosti odgovarja samostojno s sredstvi, s katerimi razpolaga, zato zgolj dejstvo, da je zavod ustanovila občina ne more biti pravna podlaga za zaključek, da ima občina interes, da zmaga tožena stranka, ker bo od višine izplačane odškodnine odvisna zavarovalna premija, ki jo bo zavarovanec plačal v naslednjem obračunskem obdobju. Razmerje med stranskim intervenientom in stranko glede konkretnega spora torej ni izkazano.
prekinitev pogodbenega razmerja – pogodbena kazen – krivda za prekinitev pogodbe – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz napačnega materialno pravnega izhodišča, da ni pomembno, kdo je zakrivil prekinitev pogodbenega razmerja. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o navedenih odločilnih dejstvih, predvsem, kdo je zakrivil prekinitev pogodbenega razmerja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in se sodbe ne da preizkusiti.
azbestoza in plevralni plaki - odškodnina za negmotno škodo - pravična odškodnina - gotova prognoza bolezni - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi izpostavljenosti azbestu.
ureditev meje - narok na kraju samem - močnejša pravica - zadnja mirna posest
Utemeljeno pritožba opozarja, da prvostopno sodišče ni ugotovilo zadnje mirne posesti, oziroma je dejansko stanje v zvezi s to posestjo ugotovilo nepopolno in zmotno. Iz razlogov sklepa izhaja, da je v zahodnem delu pretežno zapuščen pas in da je zaradi očitne neuporabe težko govoriti o zadnji mirni posesti. Prvostopno sodišče torej ni ugotovilo, kdaj je glede meje v zahodnem delu prišlo do spora, kdo je pred sporom imel sporno zemljišče v mirni posesti in koliko časa.