ZD člen 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141, 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141. ZN člen 48, 48.
načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - odpoved neuvedenemu dedovanju - izpodbojnost dedne izjave - izročitev nepremičnine v soposest
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko dedič, v zapuščinskem postopku ni sodeloval in zato lahko uveljavlja svojo dedno pravico v pravdi. Pravno sredstvo, s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi, je dediščinska tožba. Z dediščinsko tožbo se le vzpostavi takšno stanje, kakršno je dedič pridobil s smrtjo zapustnika. Tožnik kot dedič torej zahteva ugotovitev, da je lastnik nepremičnin do pripadajočega mu dednega deleža in izstavitev listine za vknjižbo lastninske pravice in s tem izročitev dediščine. Ne more pa zahtevati že izročitev parcel v soposest do 1/3, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati, ne da bi s tem kršil pravico drugih solastnikov.
KZ člen 212/1-1, 221/1, 212/1-1, 221/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - spremenjeni opis dejanja - prekoračitev obtožbe
Glede na določbo 1. odst. 354. čl. ZKP se sodba lahko nanaša le na tisto dejanje, ki je predmet obtožbe, obseženo v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Pri tem pa sodišče lahko opis dejanja tudi spremeni, vendar ne tako, da bi to predstavljalo drugo ali drugačno kaznivo dejanje. Pri spremenjenem opisu dejanja so tako dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obdolženca, kot so npr. redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave opisa dejanja, pa tudi spremembe, ki pomenijo samo natančnejšo ali jasnejšo konkretizacijo opisa obdolženčevega dejanja ali izpustitev odvečnih podrobnosti, ki niso zakonski znaki kaznivega dejanja ter podobno.
ZIZ člen 15, 185, 185/1, 15, 185, 185/1. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
javna dražba - pogoji za udeležbo - plačilo varščine
Pritožba ima sicer prav, da je smisel javne dražbe, da se s prodajo iztrži kar najvišja cena, vendar pa je pri tem nedvomno potrebno spoštovati zakonska določila o tem kdo se javne dražbe lahko udeleži (prvi odstavek 185. člena ZIZ).
predlog za vknjižbo lastninske pravice - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - pogoji za predznambo
Ker pogojev za dovolitev vknjižbe ni bilo, pa se predznamba dovoli tudi na podlagi listine iz 1. točke 1. odst. 40. člena ZZK-1, na kateri podpis ni overjen, bi moralo sodišče preizkusiti, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za predznambo lastninske pravice.
Na podlagi določila drugega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer po predhodnem preizkusu tožbe.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za uporabo druge dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenke finančne stroke za ugotovitev višine škode - izgubljenega dobička - ki je nastala tožniku. Sodišče je od izvedenke res zahtevalo izdelavo druge dopolnitve izvedenskega mnenja na način kakor je to uveljavljal tožnik. Izvedenka je sicer napravila takšen obračun, vendar pa je zapisala, da pri takšnem načinu dobiček ni pravilno izračunan in je vztrajala pri pravilnosti izračuna iz prve dopolnitve svojega mnenja, ki ga je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi tudi uporabilo. Glede na to, da je izvedenka strokovnjakinja na svojem področju sodišče pa jo je postavilo prav zato, ker s takšnim strokovnim znanjem razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je sodišče prve stopnje storilo prav, da je sledilo njenemu zaključku. Izvedenka je imela pri izdelavi mnenja na razpolago celoten spis torej vse razpoložljive podatke in je svoje izvedensko mnenje podala prav na osnovi teh podatkov.
Pogodba o bančnem kreditu predstavlja pogodbo o prometu blaga in storitev v smislu 1.odst. 374.čl. ZOR, kar pomeni, da taka terjatev zastara v treh letih. Pripoznava dolga je mogoča le do nastopa zastaranja. Po nastopu zastaranja pa je mogoče ponovno zahtevati izpolnitev obveznosti le na podlagi odpovedi zastaranja.
Pisna pripoznava, ki se šteje za odpoved zastaranju je enostranska izjava volje. Take izjave, da bi pravno učinkovala, pa ne more dati pooblaščeni delavec v računovodstvu, pač pa le tisti, ki je upravičen zastopati pravno osebo.
Zavrniti je mogoče le popolni obdolžilni predlog, z nerazumljivim ali nepopolnim pa je potrebno ravnati v skladu s 1. odst. 106. čl. ZP-1 in predlagatelja pozvati na dopolnitev oz. popravo.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vpis lastninske pravice - izvršba na nepremičnine
Lahko na podlagi določila petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ tožbo za vpis dolžnikove lastninske pravice vloži le upnik, ki zahteva izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.
zagovor - dokazna ocena - priznanje - vzročna zveza - odgovornost za prekršek
Obdolženčevega zagovora ni mogoče šteti za priznanje samo zato, ker je med drugim v zagovoru povedal, da očitani prekršek priznava in obžaluje, saj je v nadaljevanju izrecno povedal, da za vozilo za seboj ni vedel oz. ni mogel predvidevati in je vzratno zapeljal v prepričanju, da tam ni nikogar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSK02685
ZGD člen 510, 510. ZPP člen 328, 332, 328, 332.
statusna sprememba družbe - sprememba firme in sedeža družbe - popravni sklep
1. Sprememba firme in sedeža upnika. Taka sprememba ne predstavlja statusne spremembe, saj ne pomeni niti združitve, niti delitve, niti prenosa premoženja, pa tudi ne spremembe pravnoorganizacijske oblike. Zgolj to pa so statusne spremembe pri subjektu vpisa.
2. Popravni sklep se izdaja le pod pogoji, kot so določeni v 332. v zvezi s 328. čl. ZPP. To pa je, kadar gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe oz. sklepa z izvirnikom.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pogoji, ki jih mora izkazati upnik
Novela ZIZ-A je na novo uredila možnost upnika, da lahko takšen predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja vloži kadarkoli med izvršilnim postopkom, poleg tega pa zadošča, da izkaže, da (zgolj) s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - pogoji za razvezo
Kakor pravilno izhaja iz izpodbijane sodbe je mogoče v skladu z določilom drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju (ZD) zahtevati razvezo sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v kolikor se razmerje med pogodbenimi strankami, ki živijo skupaj, toliko omaje, da postane skupno življenje neznosno, v skladu s tretjim odstavkom istega člena, pa lahko vsaka stranka zahteva razvezo takšne pogodbe tudi v primeru, če druga stranka ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti.
nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - imenovanje novega izvedenca
Mnenjeje bilo pridobljeno v skladu z 254. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V tem členu je namreč urejena situacija, ko se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo. In ker sta se v obravnavanem primeru cenitvi prvo in drugo imenovanega izvedenca oz. cenilca razlikovali, je sodišče prve stopnje na predlog obeh pravdnih strank imenovalo tretjega izvedenca oz. cenilca in bi drugačna razlaga kot ta, da je končno merodajno njegovo mnenje oz. cenitev, privedla do nerešljive situacije v praksi (imenovanje vedno novih izvedencev oz. cenilcev).
ZIZ člen 40, 40/4, 40/5, 40, 40/4, 40/5. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 82, 82/2, 82/2-4. ZPPreb člen 8, 18, 18/4, 8, 18, 18/4.
ustavitev postopka - vročanje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prijavljeno prebivališče - dejansko prebivališče - začasni zastopnik
ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, če v tem ali kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno, sicer v 4. točki drugega odstavka 82. člena predvideva postavitev začasnega zastopnika na predlog upnika v primeru, če je prebivališče neznano, pa dolžnik nima pooblaščenca, vendar je po mnenju višjega sodišča glede na naravo tega instituta, ki lahko pomeni tudi nesorazmeren poseg v ustavno pravico do izjave dolžnika v postopku in s tem do učinkovite obrambe, treba prej izkoristiti še druge možnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe četrtega odstavka 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ko je ugotovilo, da se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", pri čemer je bila pošiljka poslana na naslov prijavljenega prebivališča dolžnika, po uradni dolžnosti pristojni organ o tem obvestiti in bi ta organ sprožil postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z 8. členom ZPPreb).
ZIZ člen 15, 15. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 27, 27/1, 27/4, 27/5. ZGD-1 člen 425, 425.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe - nov izvršilni predlog na podlagi zoper družbo izdanega pravnomočnega sklepa o izvršbi
V skladu z določbo 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij v povezavi s prvim odstavkom 425. člena ZGD-1 se postopek lahko nadaljuje zoper družbenike izbrisane družbe, vendar lahko upniki uveljavljajo terjatev do družbenikov le v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. V tem primeru bi bil predlog za nadaljevanje izvršilnega postopka v izvršilni zadevi, v kateri je izdan pravnomočen sklep o izvršbi zoper družbo, pravočasen, v kolikor ne bi bila izvršba v tej zadevi že pravnomočno ustavljena, zato je sodišče v tej zadevi štelo upnikov predlog za nadaljevanje postopka za nedovoljen in ga je zavrglo (zoper to odločitev se upnik ni pritožil). Upnik je vložil nov predlog za izvršbo (v novi izvršilni zadevi) zoper družbenika izbrisane družbe na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki glasi proti družbi, vendar po preteku enoletnega roka, odkar je bil sklep o izbrisu objavljen v Uradnem listu, zato je sodišče njegov predlog zavrglo kot prepozen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna poravnava - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je tožena stranka v okviru sklenjene sodne poravnave pristala na to, da bi tožnika, če bi se za svoje ravnanje opravičil, zaposlila za določen čas enega leta, ne dokazuje, da bi bilo mogoče v času podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka. Namen sklepanja sodnih poravnav je v tem, da stranki na podlagi obojestranskega popuščanja skleneta kompromis, ki pomeni konec sodnega spora. Pripravljenost tožene stranke na sklenitev podane poravnave ne sme biti razumljena kot priznanje utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ne sme kakorkoli poslabšati njenega procesnega položaja.