ZD člen 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141, 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141. ZN člen 48, 48.
načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - odpoved neuvedenemu dedovanju - izpodbojnost dedne izjave - izročitev nepremičnine v soposest
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko dedič, v zapuščinskem postopku ni sodeloval in zato lahko uveljavlja svojo dedno pravico v pravdi. Pravno sredstvo, s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi, je dediščinska tožba. Z dediščinsko tožbo se le vzpostavi takšno stanje, kakršno je dedič pridobil s smrtjo zapustnika. Tožnik kot dedič torej zahteva ugotovitev, da je lastnik nepremičnin do pripadajočega mu dednega deleža in izstavitev listine za vknjižbo lastninske pravice in s tem izročitev dediščine. Ne more pa zahtevati že izročitev parcel v soposest do 1/3, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati, ne da bi s tem kršil pravico drugih solastnikov.
KZ člen 212/1-1, 221/1, 212/1-1, 221/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - spremenjeni opis dejanja - prekoračitev obtožbe
Glede na določbo 1. odst. 354. čl. ZKP se sodba lahko nanaša le na tisto dejanje, ki je predmet obtožbe, obseženo v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Pri tem pa sodišče lahko opis dejanja tudi spremeni, vendar ne tako, da bi to predstavljalo drugo ali drugačno kaznivo dejanje. Pri spremenjenem opisu dejanja so tako dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obdolženca, kot so npr. redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave opisa dejanja, pa tudi spremembe, ki pomenijo samo natančnejšo ali jasnejšo konkretizacijo opisa obdolženčevega dejanja ali izpustitev odvečnih podrobnosti, ki niso zakonski znaki kaznivega dejanja ter podobno.
V določilu 23. čl. KZ je neprimeren poskus opredeljen kot položaj, ko storilec poskuša kaznivo dejanje storiti z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu. Tudi pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja bi lahko šlo za neprimeren poskus, če bi bil, kot kazenski zakonik s komentarjem pravilno navaja pritožba, krivi denar ali bankovec takoj prepoznan kot ponaredek. Vendar pa gre za neprimeren poskus le tedaj, ko je ponarejeni denar že na prvi pogled nedvomno mogoče prepoznati kot ponaredek brez vsakega dodatnega preverjanja.
predlog za vknjižbo lastninske pravice - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - pogoji za predznambo
Ker pogojev za dovolitev vknjižbe ni bilo, pa se predznamba dovoli tudi na podlagi listine iz 1. točke 1. odst. 40. člena ZZK-1, na kateri podpis ni overjen, bi moralo sodišče preizkusiti, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za predznambo lastninske pravice.
Na podlagi določila drugega odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer po predhodnem preizkusu tožbe.
ZIZ člen 168, 168/5, 168, 168/5. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vpis lastninske pravice - izvršba na nepremičnine
Lahko na podlagi določila petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ tožbo za vpis dolžnikove lastninske pravice vloži le upnik, ki zahteva izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.
Zavrniti je mogoče le popolni obdolžilni predlog, z nerazumljivim ali nepopolnim pa je potrebno ravnati v skladu s 1. odst. 106. čl. ZP-1 in predlagatelja pozvati na dopolnitev oz. popravo.
zagovor - dokazna ocena - priznanje - vzročna zveza - odgovornost za prekršek
Obdolženčevega zagovora ni mogoče šteti za priznanje samo zato, ker je med drugim v zagovoru povedal, da očitani prekršek priznava in obžaluje, saj je v nadaljevanju izrecno povedal, da za vozilo za seboj ni vedel oz. ni mogel predvidevati in je vzratno zapeljal v prepričanju, da tam ni nikogar.
Pogodba o bančnem kreditu predstavlja pogodbo o prometu blaga in storitev v smislu 1.odst. 374.čl. ZOR, kar pomeni, da taka terjatev zastara v treh letih. Pripoznava dolga je mogoča le do nastopa zastaranja. Po nastopu zastaranja pa je mogoče ponovno zahtevati izpolnitev obveznosti le na podlagi odpovedi zastaranja.
Pisna pripoznava, ki se šteje za odpoved zastaranju je enostranska izjava volje. Take izjave, da bi pravno učinkovala, pa ne more dati pooblaščeni delavec v računovodstvu, pač pa le tisti, ki je upravičen zastopati pravno osebo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - pogoji za razvezo
Kakor pravilno izhaja iz izpodbijane sodbe je mogoče v skladu z določilom drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju (ZD) zahtevati razvezo sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v kolikor se razmerje med pogodbenimi strankami, ki živijo skupaj, toliko omaje, da postane skupno življenje neznosno, v skladu s tretjim odstavkom istega člena, pa lahko vsaka stranka zahteva razvezo takšne pogodbe tudi v primeru, če druga stranka ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VSK02685
ZGD člen 510, 510. ZPP člen 328, 332, 328, 332.
statusna sprememba družbe - sprememba firme in sedeža družbe - popravni sklep
1. Sprememba firme in sedeža upnika. Taka sprememba ne predstavlja statusne spremembe, saj ne pomeni niti združitve, niti delitve, niti prenosa premoženja, pa tudi ne spremembe pravnoorganizacijske oblike. Zgolj to pa so statusne spremembe pri subjektu vpisa.
2. Popravni sklep se izdaja le pod pogoji, kot so določeni v 332. v zvezi s 328. čl. ZPP. To pa je, kadar gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe oz. sklepa z izvirnikom.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za uporabo druge dopolnitve izvedenskega mnenja izvedenke finančne stroke za ugotovitev višine škode - izgubljenega dobička - ki je nastala tožniku. Sodišče je od izvedenke res zahtevalo izdelavo druge dopolnitve izvedenskega mnenja na način kakor je to uveljavljal tožnik. Izvedenka je sicer napravila takšen obračun, vendar pa je zapisala, da pri takšnem načinu dobiček ni pravilno izračunan in je vztrajala pri pravilnosti izračuna iz prve dopolnitve svojega mnenja, ki ga je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi tudi uporabilo. Glede na to, da je izvedenka strokovnjakinja na svojem področju sodišče pa jo je postavilo prav zato, ker s takšnim strokovnim znanjem razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) je sodišče prve stopnje storilo prav, da je sledilo njenemu zaključku. Izvedenka je imela pri izdelavi mnenja na razpolago celoten spis torej vse razpoložljive podatke in je svoje izvedensko mnenje podala prav na osnovi teh podatkov.
nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - imenovanje novega izvedenca
Mnenjeje bilo pridobljeno v skladu z 254. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V tem členu je namreč urejena situacija, ko se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo. In ker sta se v obravnavanem primeru cenitvi prvo in drugo imenovanega izvedenca oz. cenilca razlikovali, je sodišče prve stopnje na predlog obeh pravdnih strank imenovalo tretjega izvedenca oz. cenilca in bi drugačna razlaga kot ta, da je končno merodajno njegovo mnenje oz. cenitev, privedla do nerešljive situacije v praksi (imenovanje vedno novih izvedencev oz. cenilcev).
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pogoji, ki jih mora izkazati upnik
Novela ZIZ-A je na novo uredila možnost upnika, da lahko takšen predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja vloži kadarkoli med izvršilnim postopkom, poleg tega pa zadošča, da izkaže, da (zgolj) s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
SKPgd člen 43, 43/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 57.
plača – dogovor o plači – ničnost – dnevnica
Tožena stranka je tožniku obračunavala plačo po pogodbi o zaposlitvi glede na vrednost blaga po opravljenih prevozih. Ker je takšen dogovor o plači v pogodbi o zaposlitvi ničen, je tožbeni zahtevek za plačilo razlike do plače po kolektivni pogodbi utemeljen.
Delo šoferja tovornjaka je take narave, da je opravljanje dela izven sedeža delodajalca stalna sestavina dela, zaradi česar takšnega dela ni mogoče šteti kot podlago za izplačilo dnevnic.
ZOFVI člen 115, 115. ZDR člen 75, 88, 88/1, 88/1-1, 75, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vzgoja in izobraževanje
Po 115. členu ZOFVI se za poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov in normativov, izobrazbenih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa. V obravnavanem sporu je poslovni razlog v smislu te določbe podan, ker se je zmanjšal vpis dijakov v dijaški dom, zaradi česar se je zmanjšalo število vzgojnih skupin, to pa je istočasno pomenilo, da je prenehala potreba po delu dveh vzgojiteljev.
ugovor iz temeljnega razmerja - trditveno in dokazno breme
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obstoj pooblastila tožeči stranki za izpolnitev menice, bi bil ugovor tožene stranke iz temeljnega razmerja relevanten zgolj pod predpostavko, da bi tožena stranka izkazala, da je bila menica izpolnjena v nasprotju s temeljnim poslom, iz katerega izvira. Trditveno in dokazno breme glede neobstoja obveznosti tožene stranke iz temeljnega posla, je torej na strani meničnega dolžnika, to je tožene stranke. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče trditveno in dokazno breme glede (ne)obstoja terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja prevalilo na tožečo stranko, ki razpolaga z menico, je nepravilno uporabilo materialno pravo.