Upnik je dolžan v predlogu za nadaljevanje izvršbe proti delodajalcu natančno opredeliti višino dolžnikove obveznosti. Delodajalec odgovarja le za poravnavo tistih zneskov, ki niso bili odtegnjeni in izplačani po sklepu o izvršbi. Dolžnikov delodajalec je dolžan upniku posredovati podatke o dolžnikovi plači.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 96, 96/1, 100. Kolektivna pogodba dejavnosti kmetijstva in živilske industrije Slovenije člen 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kriteriji za določitev presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, čeprav je tožena stranka pri ugotavljanju presežnih delavcev po dogovoru s sindikatom upoštevala drugačen vrstni red kriterijev, kot je določen s kolektivno pogodbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga - sprememba delodajalca - prevzem
Delavci, ki z ozirom na določbo 73. člena ZDR preidejo od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika, uživajo posebno varstvo pred spremembo njihovih pravic in obveznosti pri delodajalcu prevzemniku glede na dogovorjene pravice in obveznosti pri delodajalcu prenosniku. Ker je med te delavce spadal tudi tožnik, tožena stranka varovalnih določb ni mogla obiti s tem, da mu je po predhodnih neuspelih dogovarjanjih o znižanju njegove plače, podala dve redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi pavšalnega zatrjevanja o reorganizaciji.
Dejstvo, da delavec ne pristane na znižanje plače, ne predstavlja resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki bi onemogočal nadaljevanje dela.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom razveljavilo izvršilni sklep in tožbo zavrglo, ker je po ugovoru tožene stranke ugotovilo, da se spor nanaša na terjatev, temelječo na pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama, s katero sta pogodbeni stranki dogovorili arbitražno reševanje sporov iz te pogodbe. Vendar pa je tožeča stranka navajala, da gre za manjkajoča dela in ne za dela, za katera je bila sklenjena sporna pogodba. Čim pa je tako, tožeča stranka uveljavlja tožbeni zahtevek na drugi dejanski in pravni podlagi in ne na pogodbi.
Tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ, velja po 1.1.2002 glede teka zamudnih obresti določba 376. člena OZ. Če so zamudne obresti do 1.1.2002 že dosegle ali presegle glavnico, s 1.1.2002 (torej dnevom uveljavitve 376. člena OZ) nehajo teči.
Zastavna pravica je akcesorna pravica zato je obstoj terjatve pogoj za obstoj zastavne pravice. Ko terjatev preneha, preneha tudi zastavna pravica. Vendar terjatev z zastaranjem ne preneha, ampak preneha le iztožljivost terjatve. Terjatev postane naturalna, obstoji še naprej, zahtevek pa se lahko uveljavlja le glede tistega dela, ki nudi tudi stvarnopravno varstvo. Uveljavlja se lahko le še stvarnopravna pravica - hipoteka.
Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris iz zemljiške knjige je mogoče zahtevati na podlagi določenih pravnih dejstev. ZZK iz leta 1995 je res v 138. členu določal, da se, ne glede na določbe o izbrisu starih hipotek v členih od 105. do 108., po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek starejših od 25 let. Ta določba je bila umeščena v prehodne določbe ZZK in je bila zato prehodne narave. Veljala je le v času veljavnosti ZZK, izbris pa je praviloma opravilo sodišče ob prvem vpisu v zemljiškoknjižni vložek, kjer je vpisana hipoteka. Glede na to, da je tožnikova hipoteka na celotnem vložku še vedno vpisana, do izbrisa na podlagi navedene določbe ni prišlo. Tega izbrisa tudi ne more napraviti pravdno sodišče v tem postopku na podlagi sedaj že neveljavnega ZZK, kar smiselno predlaga prva toženka.
Prva toženka bi lahko na podlagi 138. člena ali 105. in naslednjih členov ZZK, kadarkoli od uveljavitve ZZK predlagala izbris tožnikove hipoteke, pa tega ni storila. Po SPZ pa hipoteka ugasne tudi s potekom desetih let od dospelosti zavarovane terjatve (to je novost glede na prej veljavni ZTLR). Po uveljavitvi SPZ dne 1.1.2003 bi lahko prva toženka predlagala izbris hipoteke na podlagi navedene določbe, pa tudi tega ni storila. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da hipoteka ni prenehala in da tožnik utemeljeno uveljavlja hipotekarno tožbo.
Tožnik je pritožbo vložil zoper sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku po tožbi in po nasprotni tožbi, z odločitvijo o obeh zahtevkih pa je tožnik propadel. Ker je tožnik izpodbijal odločitev prvostopenjskega sodišča tako glede odločitve po tožbi kot glede odločitve po nasprotni tožbi, je dolžan plačati sodno takso tako, kot da bi bilo o vsakem zahtevku odločeno posebej, tj. z dvema sodnima odločbama - torej za vsak zahtevek glede na vrednost spornega predmete (ker gre za pritožbo, dvojno vrednost) ter, ob dejstvu, da taksa ni bila plačana pravočasno, pa tudi dvojne stroške opominjanja.
Četudi pogodba ni (ne bi bila) razdrta, pa ima kupec v primerih iz 47. in 48. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah v mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) pravico do odškodnine, če mu prodajalec ne izpolni svoje pogodbene obveznosti v dodatnem roku (47. člen), kot tudi v primeru, če prodajalec po poteku roka za dobavo na svoje stroške odpravi neizpolnitev svojih obveznosti (48. člen). Ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka pred uveljavljanjem odškodninskega zahtevka toženi stranki dala dodaten rok za dobavo črpalk, pa te svoje obveznosti tožena stranka doslej še ni izpolnila, ima tožeča stranka pravico do povračila škode, ki ji je zaradi protipogodbenega ravnanja tožene stranke nastala, na podlagi citiranih določil Dunajske konvencije.
ZOR člen 279, 313, 400, 279, 313, 400. OZ člen 376, 376.
posojilna pogodba - ne ultra alterum tantum - prepoved obrestovanja obresti
Tožeča stranka ni banka ali bančna organizacija in je zato tudi zanjo veljala prepoved obrestovanja obresti do vložitve zahtevka za njihovo plačilo, v tem primeru do vložitve predloga za izvršbo dne 16.2.1999 (400. in 279. člen ZOR). Upoštevati pa je tudi treba, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 (Ur. l. RS, št. 28/2006, v nadaljevanju ustavna odločba) razveljavilo 1060. člen OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Zato je višje sodišče uporabilo določbo 376. člena OZ. Višje sodišče je upoštevalo, da glavnica ni 1,751.687,00 SIT, saj so v tem znesku tudi že upoštevane kapitalizirane obresti do dne 31.8.1998, ko je tožeča stranka opravila obračun dolga.
Glede na to, da je tožeča stranka del zamudnih obresti obračunala kot kapitalizirano glavnico, je od navedenih obresti dovoljeno obrestovanje obresti v skladu z 2. odstavkom 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Ustavna odločba namreč v veljavnost 279. člena ZOR-a ne posega. Vendar pa je tudi v teh primerih mogoče zamudne obresti, ki tečejo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, zahtevati in obračunavati le v skladu z 277. členom ZOR. 2. odstavek 279. člena ZOR namreč določa, da je mogoče zamudne obresti zahtevati le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek. Odkazuje torej na uporabo 277. člena ZOR. Navedeno pa pomeni, da lahko procesne obresti tečejo le v skladu z zgoraj navedenimi predpisi, torej 376. členom OZ, dokler neplačane obresti ne dosežejo glavnico, to je v konkretnem primeru do zneska 216.538,51 SIT oziroma zdaj 903,60 evrov.
Z zemljiškoknjižnim dovolilom se dovoljuje vpis, ki glede na izrečen in v zemljiški knjigi vpisan ukrep odstranitve nelegalno zgrajenega objekta po materialnem pravu ni dovoljen, tako zemljiškoknjižno dovolilo nasprotuje prisilnemu predpisu in je zato nično.
ZOR člen 200, 200/2, 200, 200/2. ZPP člen 184, 188, 184, 188.
sprememba tožbe - delni umik tožbe - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine
1. Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi poklicne azbestne bolezni (plaki parietalne plevre)
2. Odškodnina za strah v višini 2.000.000,00 je glede na ugotovljena dejstva, nekoliko prenizka. Strah, ki je vzrok tudi številnim njegovim drugim težavam kot so pasivnost, nemoč, manjšanje moči, neudeleževanje aktivnosti, izolacija in depresija, je v veliki meri upravičen. Naštete težave je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odškodnini za strah, vendar jih ni pravilno ovrednotilo.
Po določbi 10. točke prvega odstavka 122. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP mora udeleženec v prometni nesreči omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče. Šteje se, da je pod vplivom alkohola tudi, če je po prometni nezgodi užival alkohol in tako onemogočil ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nezgode. Te domneve toženec s pritožbo ni izpodbil, saj sam priznava, da je takoj po nesreči doma užival alkohol, pred tem pa ni storil nič, da bi se ugotovilo, ali je bil v trenutku nastanka prometne nezgode pod vplivom alkohola ali ne.
Šele če je ugotovljena objektivna odgovornost, lahko sodišče na ugovor tožene stranke ugotavlja, ali so podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR. Pri tem pa je potrebno izrecno poudariti, da oprostitev odgovornosti zaradi ravnanja oškodovanca mora biti takšna, da je to ravnanje zunaj sfere objektivno odgovornega. V to sfero ne spada oškodovančeva spontana reakcija na nevaren način, ki ga je izzvalo nevarno delovanje.
Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza.
odškodnina za negmotno škodo - pravična odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za tujo pomoč - določitev višine odškodnine po prostem preudarku
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - valorizacija - delno plačilo pred vložitvijo tožbe - začasno zmanjšana življenjska aktivnost
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik, ki je uveljavljal iz naslova AO+ zavarovanja odškodnino za nepremoženjsko škodo - iz naslova telesnih bolečin 650.000,00 SIT in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 800.000,00 SIT, ob odbitku že izplačanih 600.000,00 SIT skupno 1.400.000,00 SIT ter plačilo 8.800,00 SIT prevoznih stroškov, upravičen le do odškodnine za telesne bolečine v višini 650.000,00 SIT, da pri tožniku niso zmanjšane življenjske aktivnosti, višine prevoznih stroškov pa ni izkazal; ker pa je valorizirani izplačani znesek 600.000,00 SIT znašal na dan izdaje prvostopenjske sodbe 720.897,25 SIT, je sodišče tožnikov (modificirani) tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
prekarij - preklic prekarija - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Tožnik bi namreč moral dokazati, da je hčeri prepovedal uporabo stanovanja (preklical prekarij), da je torej pravna podlaga njene uporabe stanovanja odpadla. Zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve pridejo v poštev, kadar ni pravne podlage za neko korist, oziroma kadar je pravne podlage za to korist kasneje odpadla. Prvostopno sodišče pa je tudi pravilno uporabilo pravila o neupravičeni obogatitvi, ki na eni strani predpostavljajo prikrajšanje lastnika, na drugi pa obogatitev uporabnika stvari. Prikrajšanje in obogatitev morata biti v vzročni zvezi. Iz razlogov sodbe, ki jih pritožbeno sodišče povzema kot pravilne, izhaja, da je tožnik ves čas spornega obdobja koristil stanovanje in zato pri uporabi svojega solastnega dela nepremičnine ni bil prikrajšan.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023082
KZ člen 154/1, 154/1.
oškodovanec kot tožilec - udeležba na glavni obravnavi - načelo kontradiktornosti - ogroževalni delikt - resnost grožnje -
Glede na določbe 121. člena ZKP in člena 288 ZKP pa lahko zaključimo, da če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca in ga ni treba zaslišati kot pričo, kar je bila situacija v obravnavani zadevi, saj je bil oškodovanec kot tožilec že zaslišan kot priča, se vabilo za glavno obravnavo pošlje le njegovemu pooblaščencu in je stvar pooblaščenca, da o glavni obravnavi obvesti osebo, ki jo zastopa, kar nadalje pomeni, da navzočnost oškodovanca kot tožilca na glavni obravnavi dne 22.9.2006 ni bila obvezna tako, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.