ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 6. ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10, 10/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije- vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - načelo zakonitosti - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je revidentu naložena odstranitev nezakonito zgrajenega objekta revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revidentovo vprašanje (katero materialno pravo so pri svojem odločanju dolžni uporabiti upravni organi in sodišče prve stopnje) ni pomembno pravno vprašanje, ker o tem vprašanju obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba ne odstopa, ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/3, 36/4. ZUP člen 6, 290. ZGO-1 člen 156a.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni pouk o pravnem sredstvu
Izpodbijani prvostopenjski akt ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.
Novela ZGO-1E ne vpliva na odločitev v tej stvari, ker se pravilnost in zakonitost upravnega akta v upravnem sporu presoja glede na pravno in dejansko stanje zadeve v času izdaje izpodbijanega upravnega akta.
ukrep okoljskega inšpektorja - ničnost inšpekcijske odločbe - sklep o dovolitvi izvršbe - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - pavšalna navedba zelo hudih posledic
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil. Samo z navedbo revizijskih razlogov, brez natančne in konkretne navedbe pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, pa revident trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.
Neuspeh s pravnim sredstvom oziroma z zahtevo za izrek ničnosti, sam zase še ni zelo huda posledica v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. To tudi niso stroški, ki bi mu z odstranitvijo oziroma izvršbo nastali. Revidentove splošne in nekonkretizirane navedbe: o posegu v premoženjske pravice, o novih postopkih in stresu pa glede na to, da je trditveno in dokazno breme na njegovi strani, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tudi ne zadoščajo.
UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014519
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 293, 293/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - odlog upravne izvršbe – pritožba – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravnomočna odločitev o izvršilnem naslovu oziroma izvršbi
Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe; z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne gre pa niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.
Objekt, za katerega je bilo investitorju (pravnemu predniku revidentov) izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta na mestu obstoječega, se nanaša na objekt, zgrajen na drugem zemljišču, in ne na objekt revidentov, ki je predmet tega inšpekcijskega postopka.
Pri objektih zunanje ureditve gre za objekte ob stanovanjskem objektu revidentov, ki pa nista izkazala, da bi imela za te objekte potrebna upravna dovoljenja.
ZUS-1 člen 94, 94/1. ZVO-1 člen 20, 112, 112/4, 113, 113/4. ZKC člen 8, 8/1-2, 8/2, 9, 9/1. Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja člen 3. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih člen 7.
okoljsko pravo - ukrep tržnega inšpektorja - cena za prevzem ene tone azbestcementnih gradbenih odpadkov na odlagališču - okoljska dajatev - najvišja cena
Cena za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov, ki z vključenim DDV-jem po določbi 3. člena Uredbe o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja ne sme presegati 67 EUR na tono prevzetih izdelkov, torej ne vključuje okoljske dajatve. Glede na določbo tretjega odstavka 112. člena ZVO-1, iz katere izhaja, da je zavezanec za plačilo okoljske dajatve oseba, ki je povzročila onesnaževanje okolje, je le-ta neposredni zavezanec za plačilo okoljske dajatve. Upravljavec odlagališča, ki ga kot zavezanca za plačilo okoljske dajatve določa prvi odstavek 7. člena Uredbe o okoljski dajatvi, je torej le posredni zavezanec. Ta zato najvišji ceni za storitev odlaganja azbestcementnih gradbenih izdelkov lahko prišteje še okoljsko dajatev.
URS člen 22. ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 360. ZPNačrt člen 14. ZIN člen 5.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj – ukrep gradbenega inšpektorja – neodvisni izvedenec - strokovni pomočnik - (učinkovita) pravica do sodnega varstva - vzpostavitev prejšnjega stanja
Možnost uvedbe stečaja zaradi izvršitve upravne odločbe sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Tudi v primeru, da izvršitev odločbe lahko pomeni nevarnost uvedbe stečaja, morajo biti izkazane posebne kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi uvedba stečaja povzročila škodo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot težko popravljivo škodo.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - pojem objekta - povezanost s tlemi - pojasnjevalna norma
Pri presoji zakonskih pogojev za objekt iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je treba upoštevati tudi pojasnjevalno določbo 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne glede na to, da je bila novela ZGO-1D, s katero je bila v ZGO-1 dodana navedena pojasnjevalna določba, objavljena in je začela veljati po pravnomočnosti izpodbijanega prvostopenjskega upravnega akta. Določba 1.1.5. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je namreč zgolj tehnične narave in pomeni le razčlenitev oziroma pojasnitev dopolnilne narave zakonsko določenega pogoja „povezanosti s tlemi“ iz 1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ne posega pa v zakonsko ureditev, saj ne pomeni spremembe zakonskega pogoja „povezanosti s tlemi“.
Ker začasna odredba ni samostojen pravni institut, je njena vložitev vezana na tožbo ali revizijo.
Ker ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe v zvezi z obnovo (sodnega) postopka, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje zahtevo tožnic za izdajo začasne odredbe kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje povezano z vsebino zadeve - molk v inšpekcijskem postopku - obvestilo pobudniku
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je vsebina obravnavanega primera presoja zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa kot nedovoljene, vprašanje, ki se nanaša na razloge, zaradi katerih inšpekcijski organ ni uvedel postopka, se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve. Zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja v Triglavskem narodnem parku - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - posebej kvalificirane okoliščine - status kmeta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda še ne pomeni zelo hudih posledic.
Posebej kvalificiranih okoliščin revident ob dejstvu, da je predmet nelegalne gradnje počitniški objekt, v katerem ne prebiva, temveč ga uporablja zgolj občasno, ne izkazuje. Zakaj naj bi rušenje počitniškega objekta vplivalo na njegov status kmeta oziroma njegovo kmetijsko dejavnost pa niti ni navedel.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – IZVRŠILNO PRAVO – UPRAVNI SPOR
VS1014405
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 30, 30/1, 30/3, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 297.
sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločanje po 4. členu ZUS-1 – sodno varstvo v upravnem sporu - napačen pravni pouk
Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe. Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika, tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To pa ne pomeni, da je zoper tak sklep dovoljeno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014373
ZUS-1 člen 36, 36/2, 83, 83/4, 84, 84/2. ZUP člen 273.
dovoljenost revizije – inšpekcijsko nadzorstvo – inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje in odstranitve objekta – pravni interes za revizijo - odprava inšpekcijske odločbe po vložitvi tožbe – začasna odredba - odprava drugostopne odločbe v zvezi s pritožbo
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi dne 11. 2. 2011 vložil tožbo zoper inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010, ki mu je med drugim nalagala ustavitev gradnje tam navedenega objekta, njegovo odstranitev in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 4. 1. 2011, s katero je bila njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. Tožena stranka je v obravnavani zadevi na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 14. 9. 2011, torej po vložitvi tožbe, izdala odločbo, s katero je svojo odločbo z dne 4. 1. 2011 spremenila tako, da je inšpekcijsko odločbo z dne 22. 11. 2010 odpravila in zadevo vrnila prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek. O tem je sodišče prve stopnje obvestila z dopisom, ki ga je sodišče prejelo dne 20. 9. 2011. Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo s sodbo z dne 27. 3. 2012 in tožbo zavrnilo. Pri tem je očitno prezrlo obvestilo tožene stranke o izdaji nove odločbe z dne 14. 9. 2011 in je tako odločilo o zakonitosti prvostopenjske inšpekcijske odločbe, v zvezi z odločbo tožene stranke, ki v času izdaje sodbe nista več obstajali.
Glede na takšno stanje obravnavane zadeve v času odločanja o reviziji, inšpekcijska odločba, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo v tem upravnem sporu, očitno ne posega (več) v njegove pravice ali njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Tožnik si glede na navedeno svojega pravnega položaja (tudi če bi z revizijo uspel) v tem postopku ne more več izboljšati, zato tudi ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča v revizijskem postopku.
ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj člen 4.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – odstranitev nelegalne gradnje – Triglavski narodni park - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni povezano z vsebino zadeve – zelo hude posledice – kvalificirane okoliščine - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi in se nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ta pogoj pa v tem primeru ni izpolnjen.
Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, kar pa v tem primeru niso.
začasna odredba – težko popravljiva škoda - vstopnina za plažo - škoda ni izkazana s stopnjo verjetnosti - škoda nastala tretjim osebam
Če tožnik v predlogu niti na stopnji verjetnosti ne izkaže težko popravljive škode, ni mogoče izdati začasne odredbe niti po drugem niti po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1.
ukrep inšpektorja za okolje – začasna odredba - težko popravljiva škoda - kopališče
Tožnikove navedbe glede škode, ki naj bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala pri uporabnikih obravnavnega kopališča (varnost kopalcev, nevarnost za zdravje in življenje kopalcev, poslabšanje higienskih razmer itd.) ne utemeljujejo nastanka težko popravljive škode, ki bo nastala njemu, v smislu določb drugega odstavka 32. člena ZUS-1, temveč tretjim osebam, kar pa pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ni pravno pomembno.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
zavrnjen strankin predlog za odlog upravne izvršbe – ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.
Stranka ima po tretjem odstavku 293. člena ZUP pravico predlagati odlog izvršbe, o odlogu pa odloča organ, ki vodi izvršbo, ta pa lahko predlogu ugodi le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Organu, ki vodi izvršbo, je izjemoma dana le možnost, da ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev izvršbo odloži.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z navedbo, „da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (npr. tolmačenju 101. člena v zvezi s 1. členom ZGO-1)“, pravnega vprašanja ni izpostavil in konkretiziral, zato zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revidentova z ničemer izkazana navedba, da naj bi zaradi zdrsa skale nastala škoda na njegovi lastnini (čeprav naj bi skala zdrsnila na predvideno obračališče), ni dovolj, da bi bile zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152. ZUP člen 8.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – splošno vprašanje - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – zelo hude posledice – pogoji za dovolitev revizije niso izkazani
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena odstranitev nelegalno zgrajenih objektov, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Na revidentovo splošno vprašanje, „katera dejstva je potrebno vedno nesporno ugotoviti, da gradbeni inšpektor lahko ugotovi, katero sredstvo odrediti, ali vzpostavitev v prejšnje stanje ali drugo obliko sanacije“, daje odgovor že zakonsko besedilo 8. člena ZUP in 152. člena ZGO-1, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident samo s svojimi navedbami niti s stopnjo verjetnosti ni izkazal niti dejstev, ki jih zatrjuje (v zvezi s statično stabilnostjo objekta in centralnim ogrevanjem), niti posledic, ki jih navaja, zato zelo hudih posledic zanj v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, in s tem povezani finančni stroški ter zatrjevana materialna škoda, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Takih posebej kvalificiranih okoliščin pa revident ne zatrjuje in ne izkazuje. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.