Presoja, da tožnik ne izkazuje (več) pravnega interesa za tožbo v delu, ki se nanaša na inšpekcijski ukrep, izrečen inšpekcijskemu zavezancu SKZG, je pravilna. Ker je bila inšpekcijska odločba v tem delu že odpravljena, si namreč tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o njegovi tožbi. Inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje se namreč uvede po uradni dolžnosti in zanj veljata določbi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in prvega odstavka 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru. Zato tožnik tudi v primeru vsebinskega odločanja ne more doseči ugodnejše rešitve, kot jo je že dosegel inšpekcijski zavezanec.
dovoljenost revizije - nelegalna gradnja - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora revident zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh revidentka ni izkazala, ker navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 86, 92. ZGO-1 člen 152, 152/1. ZUN člen 73, 73/1. ZTLR člen 24, 25. SPZ člen 8, 49, 49/1, 54. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2/5, 4, 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - inšpekcijski zavezanec za odstranitev nelegalne gradnje - pravna praznina - analogna uporaba 157. člena ZGO-1 - zakonska analogija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nelegalna gradnja
Inšpekcijski ukrepi zaradi nelegalne gradnje kot oblike nedovoljene gradnje se ob analogni uporabi 157. člena ZGO-1 primarno izrečejo investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je pravna oseba, ki ima v Republiki Sloveniji zakonska pooblastila v zvezi z opravljanjem nalog gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti države in v tem okviru tudi pooblastila za izvrševanje nalog glede zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti le-teh. To med drugim pomeni tudi, da je dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren. Zato mora (tudi) v primeru nelegalnih gradenj na zemljiščih, s katerimi gospodari, v imenu in na račun Republike Slovenije prevzeti bremena, ki jih zakon nalaga lastniku.
dovoljenost revizije - prepoved dejanj nelojalne konkurence - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - splošno vprašanje - odstop in neenotna praksa glede splošnega vprašanja - zelo hude posledice - niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
O pravnem vprašanju, ali za izrek ukrepa tržnega inšpektorja zadostuje že vložena tožba ali mora inšpektor za izdajo navedenega ukrepa pred tem ugotavljati znake nelojalne konkurence, že obstoji praksa Vrhovnega sodišča, zato gre za t.i. že rešeno pravno vprašanje.
Vprašanje, ki je zastavljeno zgolj abstraktno in v reviziji ni konkretizirano z navedbami, ki so v konkretni zadevi v zvezi s tem vprašanjem odločilne, je splošno vprašanje in za dovoljenost revizije ne zadošča.
Vprašanje, v zvezi s katerim se uveljavlja odstop od prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, mora biti natančno in konkretno opredeljeno, nato pa mora biti natančno in konkretno izkazano tudi zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost prakse, kar pomeni, da mora biti opravljena primerjava pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi se utemeljuje neenotnost oziroma odstop.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška
Lastnikom objekta z odločbo gradbene inšpektorice ni bil naložen rok za zaključek sanacije, pač pa je gradbena inšpektorica s predmetno odločbo odredila le rok, v katerem morajo lastniki nevarnega objekta začeti s sanacijo objekta.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - odprava neskladnosti glede tehničnih zahtev za proizvode - vrednostni kriterij - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - objektivni pomen revizije - vprašanje se nanaša na pogodbeno razmerje - zelo hude posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
V obravnavani zadevi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revidentka kot izhodišče pravnega vprašanja, ki naj bi bilo pomembno v obravnavani zadevi, postavlja vprašanje, ki se nanaša na razlago pogodbenega razmerja med njo in pogodbeno stranko v zvezi s prevzemom proizvodov in pri tem niti ne pojasni, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izkazala izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker zelo hude posledice, na katere se sklicuje revidentka ne izhajajo iz odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ENERGETIKA
VS1015179
ZUS-1 člen 31, 31/1, 36, 36/1-6. EZ člen 101.
ukrep energetskega inšpektorja - delovanje sončne elektrarne - pravni interes za tožbo - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - očitna pomota - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - navedba akta, ki se izpodbija s tožbo
Glede na vsebino tožbe in tožbi priloženih aktov ter vsebino odgovora na poziv za odpravo pomanjkljivosti tožbe ter ponovni predložitvi odločbe z dne 2. 9. 2013 je sodišče prve stopnje tožničino tožbo, vloženo po odvetniku, pravilno štelo za tožbo zoper odločbo z dne 2. 9. 2013. Ker je bila ta odločba z odločbo tožene stranke z dne 18. 11. 2013 odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, je sodišče prve stopnje pritožničino tožbo zoper odločbo z dne 2. 9. 2013 pravilno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožnica zanjo ni izkazala pravnega interesa.
UPRAVNI SPOR - KMETIJSTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1015158
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Uredba (ES) ŠT. 853/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora člen 3.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj odgovor na zastavljeno vprašanje jasno izhaja iz Uredbe št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora.
Revident je proizvajalec surovega nekravjega mleka in je dolžan spoštovati Uredbo v delu, ki se nanaša na vzorčenje tega mleka. Uredba ne predvideva izjeme, kot jo predlaga revident, tj. da je sam ne le proizvajalec, temveč tudi predelovalec surovega nekravjega mleka ter da zanj veljajo druga pravila o vzorčenju mleka.
dovoljenost revizije - nelegalna gradnja - ukrep gradbenega inšpektorja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice niso izkazane - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje. V tem sporu pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
V revizijskem postopku zaradi izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Za izkazanost teh mora revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme. O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - ni upravni akt
Po presoji Vrhovnega sodišča je stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izpodbijan v tem upravnem sporu, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZPDZC člen 2, 2/1, 3, 3/1-1, 13, 13/1, 13/4. ZLD člen 6, 35. ZZDej člen 76.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - delo na črno - prepoved opravljanja lekarniške dejavnosti - ugotovitev ministrstva, pristojnega za zdravstvo, o izpolnjevanju kadrovskih pogojev in pogojev glede prostorov in opreme - pristojnost Tržnega inšpektorata - nadzorni organi, pristojni za ugotavljanje kršitev - jasna zakonska določba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V primeru, ko se opravlja delo na črno, je na podlagi jasnih določb ZPDZC, ki ne potrebujejo razlage, za ukrepanje pristojen Tržni inšpektorat, ki je ukrepal tudi v obravnavanem primeru. Ali je mogoče sankcije izreči (tudi) po ZLD ali ZZDej za ta primer ni relevantno.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni obrazložil, še manj pa izkazal, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev – prepoved opravljanja lekarniške dejavnosti v eni izmed podružnic. Zelo hude posledice izpodbijane odločbe, ki naj bi se odražale na lokalnem prebivalstvu, torej v sferi drugih oseb (pri čemer revident niti ne zatrjuje, da bi bila tem osebam zaradi izpodbijane odločbe onemogočena preskrba z zdravili ali da bi bil dostop do dejavnosti lekarne povezan z nesorazmernimi stroški, izgubo časa ali podobno), pa za presojo dovoljenosti revizije v zadevi, kot je obravnavana, niso relevantne.
Zelo hude posledice morajo z izpodbijano odločbo nastati revidentu, ne pa drugim osebam.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vprašanje obstoja pravne podlage za inšpekcijsko ukrepanje v obravnavani zadevi ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago določb ZNB in ZZdrI, na kateri temelji izpodbijana odločitev.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedbami (o posledicah, ki naj bi njenemu otroku nastale kot posledica izpodbijane odločitve), ki so bile že presojena v postopku opustitve (oziroma neopustitve) cepljenja, ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve (ukrepa zdravstvene inšpekcije, da jo vključi v program obveznega cepljenja za otroka).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 224, 224/6, 237, 237/2, 279. ZGO-1 člen 146, 146/3.
dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi izvršbe - neskladna gradnja - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni po vsebini zadeve - odgovor jasen na podlagi zakonskih določb - zelo hude posledice - neizkazane
Ker odgovor na vprašanja, ki jih revident izpostavlja, dajejo že same določbe ZUP in ZGO-1, taka vprašanja niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi ni vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve.
Za to, da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali so zelo hude posledice izkazane, mora revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme, ki je na njegovi strani. Tega revident ni izpolnil, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015011
ZUS-1 člen 51, 51/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2, 85, 85/1-1. ZGO-1 člen 146, 152, 153, 158, 158/1.
dovoljenost revizije - nezakonita gradnja - odločba gradbenega inšpektorja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - kršitve določb postopka kot pomembno pravno vprašanje - procesne kršitve niso verjetno izkazane - vprašanje izvedenca ni konkretizirano - odstop os done prakse VS ni izkazan
Procesne kršitve (neobrazložena zavrnitev dokaznih predlogov, neoprava glavne obravnave, spregled kršitev ZUP, ki so vplivale na zakonitost sodbe) v zvezi s katerimi revidenta izpostavljata pomembno pravno vprašanje in uveljavljata odstop od sodne prakse VS, niso niti verjetno izkazane.
Vprašanje, ali bi moralo sodišče postaviti izvedenca, ni konkretizirano, saj revidenta nista ne v tožbi ne v reviziji navedla konkretnega strokovnega vprašanja, glede katerega predlagata postavitev izvedenca.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015010
ZUS-1 člen 32, 32/2, 51, 51/2, 83, 83/2-2, 84, 84/2, 85, 85/1-1. ZGO-1 člen 146, 152, 153, 158, 158/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - bistvene kršitve določb postopka kot pomembno pravno vprašanje - procesne kršitve niso verjetno izkazane - že rešeno vprašanje - nelegalna ali neskladna gradnja - začasna odredba
Procesne kršitve, na katere se nanašajo pravna vprašanja, s katerimi revidentka utemeljuje odstop od sodne prakse, niso verjetno izkazane.
O vprašanju, ali gre v primeru, ko je bilo gradbeno dovoljenje izdano, zgrajen pa je bil drug objekt, za nelegalno ali neskladno, je Vrhovno sodišče že večkrat odločilo in zavzelo stališče, da gre pri gradnji drugačnega oziroma drugega objekta, za nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1) in ne za neskladno gradnjo (153. člen ZGO-1). Zato to že rešeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015005
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - vrednostni kriterij ni izkazan - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop in neenotnost sodne prakse nista izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - pavšalne navedbe
Ker v izpodbijani odločbi pravica ali obveznost stranke (revidentke) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi prve točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na stališče o trditvenem in dokaznem bremenu brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve ni mogoča presoja dovoljenosti revizije.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja. Ob tem pa revidentka ni zadostila niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni niti navajala niti predložila kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, s katerimi je želela utemeljiti neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, je ocena škode, ki naj bi revidentki nastala zaradi nezmožnosti vzdrževanja, uporabe in trženja svojih nepremičnin v vrednosti več kot 100.000,00 EUR, povsem pavšalna, nekonkretizirana in neizkazana, saj gre zgolj za njeno predvidevanje in mnenje, ki ga revidentka ni podprla z nobenimi dokazi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZUP člen 117, 292, 292/1, 293, 293/3. ZPUODD člen 18. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1.
ukrep okoljskega inšpektorja - dovoljena revizija po vrednosti - stroški upravne izvršbe - odlog izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov upravne izvršbe - izvršba po drugi osebi - izbris s.p. iz registra - ugovori v postopku upravne izvršbe
Ker je bilo revidentu z izpodbijanim sklepom naloženo plačilo stroškov upravne izvršbe v višini 50.000,00 EUR, je v obravnavani zadevi izkazan pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Stroški upravne izvršbe so pravilno naloženi v plačilo revidentu skladno s 117. členom ZUP, na kar je bil pravilno opozorjen v skladu s prvim odstavkom 297. člena ZUP v sklepu o dovolitvi izvršbe.
Izbris samostojnega podjetnika iz registra ne more vplivati na odgovornost fizične osebe kot nosilca dejavnosti za dolgove samostojnega podjetnika, tudi če je do izbrisa prišlo pred izdajo izpodbijanega sklepa o stroških upravne izvršbe.
Vložitev predloga za odlog izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP nima odložilnega učinka na izvršbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 279, 279/1-6.
dovoljenost revizije - ničnost inšpekcijske odločbe - ustrezna izobrazba inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - ni po vsebini zadeve - zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, ki jih revident izpostavlja, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Nekatera od njih se ne nanašajo na vsebino zadeve, na preostala pa je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih določb, zato ta vprašanja niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revident trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
UPRAVNI SPOR - DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014937
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1. ZDR člen 64, 64/6, 142, 142/1, 143, 144, 145, 147, 147/1, 147/2.
dovoljena revizija - ukrep inšpektorja za delo - delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa - nadurno delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - začasna prerazporeditev delovnega časa - krajši delovni čas od polnega delovnega časa - pravilna realizacija neenakomerne razporeditve delovnega časa v referenčnem obdobju
V sistemu delovnih razmerij je pravilo delovno razmerje za nedoločen čas in za polni delovni čas. Zakon sicer dopušča možnost, da delodajalec delavca zaposli tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, seveda pa to velja za primer, če za delo, ki ga delavec opravlja, delodajalec ne izkazuje potrebe, da bi se opravljalo polni delovni čas. Odreditev ali naložitev dela preko dogovorjenega delovnega časa oziroma nadurnega dela bi bila v takem primeru zato v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je delo s krajšim delovnim časom dogovorjeno. Kljub temu pa sme v določenih (izjemnih) primerih in pod določenimi pogoji delodajalec naložiti oziroma odrediti delo tudi preko dogovorjenega krajšega delovnega časa.
Če v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa niti delovni čas ni neenakomerno razporejen (ali začasno razporejen) oziroma delodajalec ne realizira pravilno neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa, delavcu sploh ne sme odrediti oziroma naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa (razen v primeru naravnih in drugih nesreč iz 144. člena ZDR, zdaj 145. ZDR-1). Ukrep, kakršnega je v obravnavanem primeru izrekel inšpektor za delo, bi bil v takšnem primeru v nasprotju z ZDR. Zato tudi inšpektorjev ukrep z odrejanjem nadurnega dela sploh ne pride v poštev, seveda pa lahko pridejo v poštev drugi ukrepi (glej npr. 2. točko prvega odstavka 230. člena ZDR).
Če pa v pogodbah o zaposlitvi ni dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa, je pa v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo dogovorjena možnost neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov, mora delodajalec takšno razporeditev delovnega časa tudi ustrezno določiti in realizirati (to v dosedanjem postopku tudi za navedeni dve delavki ni bilo ugotovljeno). V takšnem primeru se neenakomerna razporeditev delovnega časa izravna v ustreznem referenčnem obdobju. Ur, ki jih delavec npr. v enem tednu ali mesecu znotraj tega obdobja opravi več od dogovorjenega povprečja ur krajšega delovnega časa, ne moremo šteti za ure nad dogovorjenim (krajšim) delovnim časom oziroma za nadure; prav zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa je predvideno, da se ti viški kasneje (do konca referenčnega obdobja ali že vmes) izravnajo. Vendar mora tudi pri takšni obliki neenakomerne razporeditve delovnega časa delodajalec ustrezno planirati ure delavca že znotraj referenčnega obdobja in planirati ter stremeti k temu, da se na koncu referenčnega obdobja, delavčeva delovna obveznost izenači oziroma čimbolj približa pogodbeno dogovorjeni. Le izjemoma naj bi prihajalo do viška ur tudi po koncu referenčnega obdobja.
Stalno odrejanje ur nad dogovorjenim delovnim časom v referenčnem obdobju in prenašanje večjega števila takšnih ur v naslednja referenčna obdobja, namreč pomeni tudi zlorabo. Pri tem je treba dodatno upoštevati, da se pravice in obveznosti delavcev s pogodbami za krajši delovni čas uveljavljajo sorazmerno delovnemu času, za katerega so sklenili pogodbe o zaposlitvi (razen izjem - tretji odstavek 64. člena ZDR).