ukrep gradbenega inšpektorja – skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Zakon o graditvi objektov v 3. alinei 89. člena med drugim določa, da inšpektor za graditev nadzoruje, ali se dela izvajajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ali odločbo o dovolitvi priglašenih del po predpisih o urejanju prostora. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista sledili pogojem gradnje, določenim v gradbenem dovoljenju, zaradi česar je bilo pravilno odrejeno, da se nepravilnosti odpravijo.
ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja – lokacijska informacija
Ker je tožeča stranka objekt zgradila brez gradbenega dovoljenja, ji je gradbena inšpekcija pravilno izrekla ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Iz podatkov v upravnih spisih pa je nedvomno razvidno, da v zadevi ne gre za enostavni objekt, za katerega po ZGO-1 zadošča le lokacijska informacija.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – zadržanje izvršitve odločbe – težko popravljiva škoda
Nemožnost izpolnitve sklenjenih pogodb (domnevno zaradi rušenja skladišča lesa) po presoji pritožbenega sodišča že po naravi stvari ne more predstavljati težko popravljive škode kot pogoja za zadržanje izvršitve odločbe, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu. Tožnik niti ne zatrjuje, da brez skladišča lesa sklenjenih pogodb sploh ne bi mogel izpolniti oziroma da lesa ne bi mogel skladiščiti tudi kje drugje, še manj pa, da se lesa sploh ne bi moglo več dobiti kje drugje, če njegovega skladišča (več) ne bi bilo. Morebitni začasni nižji dohodek zaradi večjih stroškov (skladiščenje v drugem skladišču) pa tudi ne more biti takšna težko popravljiva škoda, ki bi lahko bila temelj za zadržanje izvršitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe.
Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.
ZUP člen 282, 282/1, 282/4, 292, 292/1.ZUS-1 člen 85.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravna izvršba
S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki se nanašajo na izvršljivost odločbe in na določen način izvršbe, temu pa tožnik v tožbi ni ugovarjal.
V revizijskem odločanju, kjer je predmet spora plačilo stroškov upravne izvršbe, revizijsko sodišče ne more presojati ugovorov, ki se nanašajo na sam inšpekcijski ukrep.
Z inšpekcijsko odločbo je bilo tožnici naloženo, da odstrani lesen pritličen objekt s pripadajočim betonskim platojem, zaključen z dvokapno streho, in oporne betonske zidove na južni in zahodni strani objekta z vmesnimi stopnicami, vse na parc.št. 10 k.o. ..., ter na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje. Tožnica je obveznost delno izpolnila s tem, ko je porušila pritličen lesen objekt, ni pa odstranila betonske plošče, na kateri je objekt stal, in betonski oporni zid z vmesnimi stopnicami. Zato je preostalo z inšpekcijsko določbo naloženo obveznost namesto tožnice opravil pooblaščeni izvajalec na njene stroške, na kar je bila tožnica predhodno opozorjena. Pooblaščeni izvajalec tako ni pospravil le material, temveč je odstranil betonsko ploščo, oporni zid in stopnice. Stroške, ki so s tem nastali, pa je dolžna plačati tožnica.
ZUS-1 člen 85, 85/2, 86.ZUP člen 117, 297, 297/2.ZPP člen 339, 339/2-14.
ukrep urbanističnega inšpektorja – upravna izvršba – stroški upravne izvršbe – izpodbijanje izvršilnega naslova v izvršbi
V upravnem sporu, kjer se presoja pravilnost sklepa o stroških upravne izvršbe, tožnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost samega izvršilnega naslova.
Če je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja, mora organ tržne inšpekcije to dejanje začasno prepovedati. Kasnejši umik tožbe oziroma ovadbe ni relevanten.
ukrep tržnega inšpektorja – zavajajoče oglaševanje – brezplačna uporaba interneta
Ker sama uporaba interneta tudi preko tožnika ni brezplačna, saj morajo uporabniki za uporabo interneta plačevati telefonske impulze, kar pa ni mogoče šteti za splošno znano dejstvo, saj gre za relativno novo obliko komunikacije, sta izpolnjena oba pogoja iz 1. odstavka 12.b člena ZVPot. Oglaševanje storitev brezplačnega dostopa do interneta pod blagovno znamko „brezplačni internet ...“ namreč zavaja ali utegne zavajati potrošnika tako, da bo menil, da je uporaba interneta v celoti brezplačna, to pa lahko vpliva na njegovo ekonomsko obnašanje.
ukrep tržnega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo
Ker gre za nadaljevanje izvršbe z neposredno prisilitvijo proti tožeči stranki, ki ne spoštuje prepovedi tržnega inšpektorja, je imel upravni organ, glede na dejstvo, da obstoji izvršilni naslov, zoper tožečo stranko pa je bila dovoljena izvršba in ji je bila zagrožena denarna kazen, vso pravno podlago za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe za izterjavo že zagrožene denarne kazni.
Izpolnjena sta oba pogoja za upravno izvršbo iz 291. člena ZUP, saj je odločba upravnega organa postala izvršljiva s pretekom roka za izpolnitev obveznosti, zaradi neizpolnitve naložene obveznosti pa je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe.
ukrep inšpektorja za jedrsko varnost - aktivna legitimacija državnega pravobranilca v upravnem sporu - škoda javne koristi
Za to, da se državnemu pravobranilcu prizna aktivna legitimacija za vložitev tožbe v upravnem sporu, morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki jih določa drugi odstavek 18. člena ZUS. Kršen mora biti zakon. Zakon mora biti kršen v škodo javne koristi. Vsebino pojma škoda javne koristi je potrebno določiti glede na vsako konkretno situacijo tako, da se upoštevajo načela zakonskih predpisov, ki urejajo področje, iz katerega izhaja konkretna situacija.
Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).
ukrep tržnega inšpektorja – uporaba računalniških programov brez licence
Pravica reproduciranja se pri računalniških programih pridobi z ustrezno licenčno pogodbo. Ker tožnica te pogodbe nima, ni pridobila ustreznih materialnih avtorskih pravic za predmetne računalniške programe in tako ni upravičena uporabnica le-teh.
Vprašanja dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga, ki ga izrecno izpostavlja pritožba, je stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja, ki ne more biti predmet revizijskega preizkusa (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Sodišče prve stopnje bi storilo bistveno kršitev, če zavrnitve dokaznega predloga ne bi obrazložilo. Te kršitve pa sodišče ni storilo, saj je prepričljivo pojasnilo, da glede na relevantne dokaze, ki so v podatkih in listinah v upravnem spisu, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja predlagana dokaza nista potrebna. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo. V tem upravnem sporu je sporna zakonitost odločbe urbanističnega inšpektorja, s katero je ta v skladu z določbo 73. člena ZUN ugotovil nezakonit poseg investitorke v prostor in ji v skladu z navedeno zakonsko določbo tudi izrekel ukrep prepovedi, ki so povezane z izrečenim ukrepom.
obnova sodnega postopka zoper sklep o zavrženju tožbe
Po 2. odstavku 96. člena ZUS-1 je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke 1. odstavka te določbe obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Sklep, zoper katerega je predlagana obnova postopka, je sklep procesne narave, ki je bil izdan zato, ker tožeča stranka kljub pozivom sodišča tožbe ni popravila tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Zaradi pomanjkljive tožbe sodišče o zadevi ni moglo meritorno odločati in zato tudi ni ugotavljalo dejanskega stanja, pomembnega za odločitev, temveč je le ugotovilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožbi, ker je pomanjkljiva. Obnovitveni razlog iz 1. točke 1. odstavka 96. člena ZUS-1 ni podan in je zato pri predhodnem preizkusu predloga, predlog zavrglo. Taka odločitev ima zakonito podlago v določbi 1. odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1.
Tožnika sta bila seznanjena glede dovoljenosti lova na medveda do teže 150 kg. Ker je bil uplenjeni medved bistveno težji, ga je inšpektor upravičeno zasegel.
ukrep inšpektorja za cestni promet - javni prevoz potnikov - kršitev voznih redov
S kršitvami voznih redov je republiški inšpektor za promet pravilno ugotovil kršitev 2. odstavka 9. člena ZPCP in je utemeljeno izdal odločbo, katere zakonitost in pravilnost je predmet presoje v tem upravnem sporu.
ukrep urbanističnega inšpektorja - reformatio in peius
Revidentka v času inšpekcijskega pregleda in v času izdaje inšpekcijske odločbe za sporni objekt ni imela upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morala pridobiti. Na tej dejanski podlagi je prvostopno sodišče presodilo, da je bila v obravnavani zadevi pravilo uporabljena določba 1. odstavka 73. člena ZUN, po kateri organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del.