ukrep tržnega inšpektorja – priglašena dejavnost – izpolnjevanje pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti
Če zasebnik opravlja dejavnost, ki je nima priglašene pri pristojnem organu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje priglašene dejavnosti, pristojni inšpekcijski organ izda odločbo o prepovedi opravljanja te dejavnosti.
Ko je poseg v prostor, ki je predmet inšpekcijskega ukrepanja, definiran z drugimi podatki, da ni dvoma, za kateri objekt gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti izvršljiva. Ker je bil poseg v prostor v odločbi dovolj natančno določen, je šlo pri napačni navedbi parcelne številke v inšpekcijski odločbi za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa po določbi 223. člena ZUP.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – zavrženje revizije
Če revident zatrjevanih hudih posledic ne izkaže, tudi njihova presoja ni možna, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Da bi bila presoja hudih posledic možna, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.
Ni sporno, da tožnik pred pričetkom sporne rekonstrukcije objekta (s posegom v konstrukcijske elemente objekta) ni pridobil gradbenega dovoljenja. Zato mu je bil tudi po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi ZGO-1.
ZUS-1 člen 27, 27/1-1, 64, 64/1-1, 94, 94/1. ZUP člen 43.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - položaj stranke – denacionalizacijski upravičenec - stališče Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-3/97 z dne 15. 7. 1999, pa tudi v odločbi Up-257/03 z dne 2. 10. 2003 že odločilo, da se z inšpekcijskimi ukrepi odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar lahko odločitev inšpektorja predstavlja tudi korist ali drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke.
Glede na navedeno je v obravnavanem primeru bistvenega pomena ugotovitev ali gre za legalno ali za nelegalno gradnjo. Od tega je namreč odvisna oblika vračanja v denacionalizacijskem postopku. Tožnik ima zato po presoji revizijskega sodišča v smislu 43. člena ZUP vendarle pravni interes, da zahteva, da se sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka preizkusi še na drugi stopnji upravnega odločanja. S tem bo tudi preizkušeno, ali je bil inšpekcijski postopek zakonito ustavljen ali ne. Položaj stranke je v obravnavanem primeru potrebno presojati ne le na podlagi določb ZUN, temveč tudi ob uporabi določbe 43. člena ZUP ter glede na določbe Zakona o denacionalizaciji.
ZUP člen 292, 298, 299. ZGO-1 člen 148. ZUS člen 34, 34/1-5. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
ukrep gradbenega inšpektorja – izvršba – ugovori v izvršilnem postopku
Ker se predmetni postopek nanaša na upravno izvršbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se ni opredeljevalo do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na odločbo gradbenega inšpektorja, ki je izvršilni naslov, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.
ukrep urbanistične inšpekcije - odlog izvršbe – stranke v inšpekcijskem postopku - poseg v pravice in pravne koristi
Drugi odstavek 292. člena ZUP določa, da lahko pritožbo v upravno-izvršilnem postopku vloži poleg upravičenca in zavezanca še vsakdo drug, v katere pravice in pravne koristi posega izvršba. Toda izvršba v obravnavanem primeru teče zoper investitorja in tožnika nimata v tej izvršbi nobene obveznosti in se tudi ne posega v njune pravne koristi.
ukrep komunalne inšpekcije – pravno in dejansko stanje ob izdaji upravne odločbe – načelo zakonitosti
V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.
ukrep gradbenega inšpektorja – ustavitev del – odstranitev objekta – načelo ne bis in idem – prepoved reformatio in peius
Postopek pridobivanja upravnega dovoljenja za gradnjo objekta je ločen od inšpekcijskega postopka. Zato naknadna pridobitev lokacijskega dovoljenja lahko vpliva le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.
ZUN člen 50, 50/1, 73, 73/1. ZGO-1 člen 200, 200/1. ZUS-1 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem – obseg presoje zakonitosti inšpekcijske odločbe - nadaljevanje inšpekcijskega postopka po ZGO-1
Zakonitost odločitev inšpekcijskega organa se presoja glede na dejanske in pravne okoliščine v času njegovega odločanja. Morebitna poznejša pridobitev gradbenega dovoljenja bi lahko vplivala le na dopustnost izvršbe inšpekcijske odločbe.
ukrep tržnega inšpektorja - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela – trditveno in dokazno breme
Zgolj navedba revidenta, da skupni znesek njegovih obveznosti, ki jih predstavljajo globe zaradi domnevne kršitve zakona, presegajo 25.000 EUR, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1011925
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5. 32/6.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – težko popravljiva škoda – odložitvena začasna odredba – konkretizacija in izkazanost škode
Za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne zadošča nastanek kakršnekoli materialne škode, temveč mora biti zanjo izkazano, da je za tožnika težko popravljiva.
varovalni pas javne cest in javne poti – nedovoljen poseg - inšpekcijski ukrep občinske komunalne inšpekcije – obseg revizijske presoje – neizvedba glavne obravnave
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik z gradbenimi deli poslabšal preglednost na občinskih cestah, je imel občinski inšpekcijski organ podlago za izrek izpodbijanega inšpekcijskega ukrepa v občinskem odloku, ki določa, da lahko občinski inšpektor odredi, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste.
ukrep inšpektorja za delo – nadurno delo - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Navedbe tožeče stranke, da naj bi ji nastala težko popravljiva škoda zaradi spremembe njenega sistema obračunavanja nadurnega dela in plačevanja presežnega dela, kar bi povzročilo pri njenem poslovanju zastoje in nezadovoljstvo pri več kot 700 zaposlenih delavcev, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo nastanka težko popravljive škode v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Tožnica kot podlago za izdajo začasne odredbe zatrjuje škodo, ki naj bi nastala tretji osebi (njenemu očetu oziroma staršem) in ne njej kot investitorici nedovoljene gradnje, kar pa je vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe po citirani zakonski določbi.
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik pred pričetkom gradnje spornega objekta ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Zato mu je bil utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi citirane določbe ZGO-1.
Ker revidentka v času inšpekcijskega pregleda in izdaje odločbe gradbenega inšpektorja za sporni objekt ni imela gradbenega dovoljenja, je gradbeni inšpektor utemeljeno ukrepal na podlagi 152. člena ZGO-1.
Postopek pridobivanja upravnih dovoljenj za gradnjo je povsem ločen od postopka, ki ga vodi gradbeni inšpektor. Zato morebitna legalizacija spornega objekta lahko vpliva na izvršbo inšpekcijske odločbe oziroma na ustavitev inšpekcijskega postopka, ne more pa vplivati na drugačno odločitev glede zakonitosti inšpekcijske odločbe v času njene izdaje.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Inšpekcijski ukrep je utemeljen na drugem odstavku 153. člena ZGO-1, kadar investitor v postavljenem roku ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, kar mu je bilo naloženo zaradi gradnje v nasprotju z že izdanim gradbenim dovoljenjem. Sodišče ni pristojno podaljševati roka za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ker ta rok ni predmet izpodbijane odločbe in ne upravnega spora.