začasna odredba - kmetijsko zemljišče - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - predračun - negativna dejstva - nastanek težko popravljive škode - odločba o dohodnini
Že to, da ni izkazal svojega celovitega premoženjskega stanja, ki ga predstavljajo ne le dohodki, ampak tudi drugo premoženje, zadošča za presojo, da ni izkazal nastanka težko popravljive škode. Zato so za odločitev nebistvene navedbe, s katerimi pritožnik zavrača očitek sodišča prve stopnje o nezadostni konkretiziranosti predračuna za stroške izvršitve ukrepa.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - odstranitev nosilca oglaševanja - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - odstop od sodne prakse
Odločitev v konkretni zadevi ni odvisna od rešitve postavljenega pravnega vprašanja in torej to vprašanje tudi ne predstavlja pomembnega pravnega vprašanja. Postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, ker je odgovor nanj povsem jasen in ne potrebuje dodatne razlage Vrhovnega sodišča. Že z branjem dikcije 52. člena ZUS-1 je namreč mogoče ugotoviti, da lahko sodišče prepozno navedena dejstva in dokaze upošteva le, če so obstajali že v času izdaje upravnega akta in če tožnik pojasni, zakaj jih ni mogel navesti v postopku izdaje upravnega akta ter če je pojasnjena zamuda po oceni sodišča upravičena. Zgolj zatrjevane, ne pa tudi izkazane trditve revidentke glede izgubljenega dobička in investicij ter škodi pri njenem poslovanju tudi zaradi krnitve ugleda pri poslovnih partnerjih ne zadoščajo za dovolitev revizije.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00005126
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja. Revident z navedbami, da se je znašel v nezaključenem upravnem ciklu, ki ima za posledico nenehno izdajanje sklepov o upravni kazni, zelo hudih posledic izpodbijane odločbe ni izkazal.
nadzor - potrošniški kredit - splošni pogoji za opravljanje storitev - dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje - namenska razlaga
ZPotK-1 določa pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, tako kadrovske in izobrazbene kot tudi glede samega kraja opravljanja teh storitev, torej tudi glede načina sklepanja pogodb v okviru te dejavnosti. Gre namreč za regulirano dejavnost, ki zahteva, da dajalec kredita pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobi dovoljenje za njeno opravljanje. Pogoji za pridobitev dovoljenja po svoji vsebini pomenijo obveznost dajalca kredita do potrošnika in so namenjeni varstvu potrošnikov, kar je tudi v javnem interesu. Zato po presoji Vrhovnega sodišča glede vprašanja kraja izvrševanja dejavnosti potrošniškega kreditiranja v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določb OZ, na katere se sklicuje revident (glede časa in kraja sklenitve pogodb - 21. člen).
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo, je pristojen upravni organ in ne sodišče prve stopnje, zato odločanje o takem predlogu ne spada v sodno pristojnost. Za odločanje o izreku odločbe za nično so, v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojni upravni organi. Po uradni dolžnosti pa bi sodišče prve stopnje, v postopku odločanja o tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, le-to lahko izreklo za nično. Ker je predmet obravnavanega upravnega spora presoja postopka izdaje dovoljenja, je sodišče prve stopnje predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe pravilno zavrglo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDR-1 člen 4, 5, 13, 13/2, 18.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - elementi delovnega razmerja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - splošno vprašanje
Iz branja določb 4. člena v povezavi s 5., 13. in 18. členom ZDR-1) jasno izhaja, da če so v konkretnem pravnem razmerju elementi delovnega razmerja dejansko podani, ne glede na morebitno drugačno poimenovanje sklenjene pogodbe ali drugačno ureditev medsebojnih pravic, kot to določajo delovnopravne norme, in ne glede na to, da gre za sodelovanje dveh gospodarskih subjektov (v konkretnem primeru d. o. o. in s. p.), dela v tem pravnem razmerju ni dopustno opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Vprašanje je zastavljeno na splošni ravni in zahteva le splošen odgovor, ki izhaja iz jasne določbe drugega odstavka 13. člena ZDR-1. Ta določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (elementi delovnega razmerja torej morajo obstajati in se zgolj ne domnevajo).
dovoljenost revizije - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Kakšne so zahteve za to, da se vložena revizija obravnava zaradi zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja oziroma na kakšen način mora biti odstop utemeljen, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Med drugim mora revident opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s primeri, o katerih je odločalo Vrhovno sodišče in s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in odstopanje utemeljiti.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revidentka ni navedla. V reviziji niti ni konkretizirala, zakaj bi plačilo 500,00 EUR zanjo predstavljalo zelo hudo posledico glede na njeno dohodkovno in premoženjsko stanje ter druge osebne okoliščine. Sama celo navaja, da bi bile posledice plačila le morda (in ne zagotovo) nepopravljive.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vparašanje - kršitev pravil upravnega postopka - inšpekcijski zapisnik - zelo hude posledice niso izkazane
Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka (v obravnavanem primeru nepravilnost inšpekcijskega zapisnika) sama zase niso predmet revizijske presoje.
ZPP-UPB3 člen 87, 88, 88/3. ZGD-1 člen 4, 4/2, 35, 35/3. ZUS-1 člen 22.
obseg pooblastila prokurista
Tretji odstavek 35. člena ZGD-1 izrecno določa, da prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Z navedeno določbo je torej prokuristu dano posebno z zakonom določeno pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči. Ker obseg upravičenj iz prvega odstavka tega člena ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega državnega izpita, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00000541
ZJU člen 4, 5, 100, 100/1, 100/4. ZIN-UPB1 člen 4, 5, 15. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15.
dopuščena revizija - inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - primernost in sorazmernost ukrepa - opravljanje dejavnosti - javni uslužbenec - nepristranskost
Prepoved iz 15. člena ZIN je treba razlagati v skladu z njenim namenom, ki je v prvi vrsti zagotovitev nepristranskosti pri inšpekcijskem nadzoru. V smislu četrtega odstavka 100. člena ZJU se za "dejavnost" šteje tudi delo v športnih društvih in organizacijah, zato razlaga, da se prepoved opravljanja dejavnosti iz 15. člena ZIN ne nanaša na delo (funkcijo) v takem društvu ali organizaciji, ni sprejemljiva.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - ZAPOSLOVANJE
VS00001078
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, revidentka ni navedla. Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti omenjenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Revidentka ni navedla, kakšna konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in ni navedla razlogov zakaj so te posledice zanjo hude, še manj pa je te hude posledice izkazala.
ZUS-1 člen 36, 36/3, 36/4.. ZSPJS člen 3, 3a, 43b. ZJU člen 179.
sistem plač v javnem sektorju - dodatek za čas stalne pripravljenosti - inšpekcijski nadzor - procesne predpostavke za tožbo - izpodbojna tožba - tožba zaradi varstva človekovih pravic
Z izpodbijano odločitvijo ministra o ugovoru zoper ukrepe inšpektorja ni bilo v ničemer poseženo v pravice pritožnice kot institucije - proračunske uporabnice, niti ji niso bile naložene nobene obveznosti, niti ni bilo poseženo v njen pravni položaj, kar so bistvene procesne predpostavke za dovoljenost upravnega spora, ob seveda izkazanem pravnem interesu za vložitev tožbe.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
UPRAVNI SPOR - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1016041
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 4, 4/1, 107, 107-b.
dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - šotorišče - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - jasna normativna ureditev - zelo hude posledice niso izkazane - uporaba zemljišča za drug namen - neenotna praksa sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi inšpekcijski ukrep ni izrečen zaradi degradacije zemljišča, ampak zaradi uporabe zemljišča za drug namen (šotorišče), zato vprašanje degradacije zemljišča v tej zadevi ni relevantno. Vprašanje sorazmernosti ukrepa in vprašanje, ali je šotorišče, ki se v jesenskem in zimskem času uporablja za skladiščenje sena, pomožni kmetijski objekt v smislu občinskega prostorskega akta, pa sta vprašanji na kateri daje jasen odgovor že normativna ureditev ZKZ in Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Če iz predložene listini ni mogoče jasno ugotoviti dejstev, ki naj bi potrdile navedbe v zvezi z zelo hudimi posledicami, te niso izkazane.
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno svojo odločitev podprlo tudi s sklicevanjem na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, da stranka težko popravljive škode ne more izkazovati zgolj z navajanjem posledic upoštevanja inšpekcijskega ukrepa, saj je izvrševanje takega ukrepa že po naravi stvari povezano z določenimi stroški in škodo
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1016026
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1, 157/5. ZUS-1 člen 59, 59/1.
dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnave
Okoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin. Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih dokazov in glavne obravnave, na kateri naj bi bili izvedeni. Sodišču zato ni mogoče očitati kršitve strankine pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
ZPDZC-1 člen 3. ObrZ člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 6, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 83, 83/2, 85, 85/1, 94, 94/2.
dovoljena revizija - ukrep tržnega inšpektorja - obrtna dejavnost - pomembno pravno vprašanje - obrtno dovoljenje
Kdaj gre za obrtno dejavnost, opredeljuje prvi odstavek 5. člena ObrZ. Kdaj se kljub tem določbam dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, pa določa drugi odstavek istega člena. Če ne gre za opravljanje obrtne dejavnosti, po navedenem obrtno dovoljenje tudi s prvim odstavkom 6. člena ni predpisano kot pogoj za opravljanje te dejavnosti. Tako po drugi alineji drugega odstavka 5. člena ne gre za obrtno dejavnost, če se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Po navedenem torej za majhen obseg del, ki se jih opravlja kot dopolnitev ostalim dejavnostim, obrtno dovoljenje ni potrebno, kar pomeni, da tudi ne gre za delo na črno po drugi alineji 3. člena ZPDZC-1, če samozaposlena oseba nima obrtnega dovoljenja.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015965
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 5, 5/2, 9.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine
Vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, oziroma je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih in podzakonskih določb, glede katerih v sodni praski ni dvomov ali dilem, niso vprašanja zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pomembno pravno vprašanje - hujša gospodarska škoda - jasno besedilo zakona
Odgovor na vprašanje, ali pojem hujša gospodarska škoda po 156.a členu ZGO-1 zajema le tam navedeno škodo, ali tudi škodo po 132. členu OZ, izhaja že iz besedila citirane določbe. Ta jasno določa, kaj se šteje za hujšo gospodarsko škodo, in sicer: povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje. Gre za specialno zakonsko ureditev, ki izključno za namen odloga izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja jasno določa, da mora biti izkazana kvalificirana škoda, kot jo določa ZGO-1.