ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 73, 73/2, 153, 201, 201/6.
inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja – dovoljenost revizije - zavrženje – neenotna sodna praksa – drugačno stališče prvostopenjskega sodišča v isti zadevi – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice
Trditve o neenotni sodni praksi sodišča prve stopnje bi moral revident izkazati z odločbami, iz katerih bi bilo razvidno, da je sodišče prve stopnje ob bistveno enakem dejanskem stanju o spornem pravnem vprašanju zavzelo drugačno stališče v drugi zadevi, ne pa v isti zadevi.
Odgovor na vprašanje uporabe šestega odstavka 201. člena ZGO-1 pri neskladni gradnji jasno izhaja iz določb ZGO-1 in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago relevantnega zakonskega besedila, zato to ni pomembno pravno vprašanje.
Revident bi moral navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj zatrjevana in sicer izkazana finančna obremenitev, ki izhaja iz izpodbijane odločbe (npr. vpliv na njegovo preživljanje) in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. Šele tedaj bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice.
gradbena inšpekcija – revizija – dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – konkretizacija – sklicevanje na zakonsko besedilo - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Ker se revident zgolj sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, spornega pravnega vprašanja pa ne izpostavi, niti ne navede sodne prakse, ki bi odstopala od odločitve sodišča, vložena revizija ni dovoljena.
Revident s pavšalnimi navedbami, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih neugodnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njegovo poslovanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije (hude posledice), ni izkazal, saj zelo hudih posledic ni konkretiziral, niti jih ni utemeljil in izkazal.
začasna odredba - odstranitev zemeljskega izkopa - odložitev izvršitve izpodbijanega akta – trditveno in dokazno breme stranke - verjetnost nastanka težko popravljive škode
Dejstva, ki govorijo v prid izdaje začasne odredbe (med drugim tudi nastanek težko popravljive škode), mora določno navajati in zanje tudi predložiti potrebna dokazila stranka, ki začasno odredbo predlaga, kajti trditveno in dokazno breme je v tem pogledu na njeni strani (prvi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/1, 84/2. ZDru-1 člen 1, 1/1.
ukrep tržnega inšpektorja – začasna odredba v revizijskem postopku
Z začasno odredbo je do odločitve o reviziji mogoče preprečiti realizacijo pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena revizija, samo če je s pravnomočno sodbo prve stopnje nadomeščen upravni akt in je v sporu polne jurisdikcije odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, sicer pa je mogoče preprečiti učinke pravnomočne sodbe, s katero se tožba zavrne, le z začasno odredbo o ureditvi stanja.
odločba občinske komunalne inšpekcije - sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Sklep ni neizvršljiv, saj je imel tožnik možnost, da izvrši ukrepe na podlagi 91. člena SPZ.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013063
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 5, 5/2. URS člen 157, 157/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe - subsidiarno sodno varstvo človekovih pravic
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Izpolnjen tudi ni pogoj za subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1, saj bi imel tožnik v primeru, da bi bilo s sklepom poseženo v njegove pravice (ustavne ali zakonske), zoper tak sklep sodno varstvo v rednem upravnem sporu.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic. Da bi predstavljala zelo hudo posledico, morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Revidentka takih okoliščin ni izkazala, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012974
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
gradbena inšpekcija - dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje – nekonkretizirano pravno vprašanje - sklicevanje na zakonsko besedilo – zelo hude posledice - pavšalne navedbe
Ker revidentka ne navaja, katero naj bi bilo pomembno pravno vprašanje in zgolj citira zakonsko besedilo, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka obstoj zelo hudih posledic z navedbo, da ji je zaradi izpodbijane odločbe nastala velika poslovna škoda, ki zaradi splošnih razmer v gradbeništvu lahko usodno vpliva na njeno poslovanje, ni izkazala.
inšpekcijsko nadzorstvo – ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – stroški zaradi odstranitve nelegalne gradnje - objekt, v katerem ne prebiva - vrednostni kriterij - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso, mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.
GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – UPRAVNI SPOR
VS1012962
ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes
Zgolj z navajanjem posledic upoštevanja inšpekcijskega ukrepa, kar je že po naravi stvari povezano z določenimi stroški in škodo, po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.
Materialna škoda ob vzpostavljanju zakonitega stanja ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1.
Vrednost izvedenih gradbenih del, ki jih mora zavezanec po inšpekcijski odločbi odstraniti, sama zase ne pomeni težko popravljive škode.
V postopku odločanja o začasni odredbi sodišče ne izvaja dokazov, temveč svojo odločitev opre na predložene dokaze, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje, da bi ga moralo sodišče v tem postopku zaslišati.
Sklep o izvršbi ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. S tem sklepom namreč ni odločeno meritorno oziroma ni poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnikov.
začasna odredba – ukrep gradbenega inšpektorja – težko popravljiva škoda – izkazanost težko popravljive škode ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe – hiter postopek
Vrhovno sodišče se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da težko popravljiva škoda med drugim ni izkazana zato, ker bi šla tožniku v primeru, če bi bil obravnavani objekt porušen, inšpekcijska odločba pa kasneje v upravnem sporu odpravljena, odškodnina.
ukrep tržnega inšpektorja – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – skladnost zakona s predpisi EU – oznaka CE – ES izjava o skladnosti – interna kontrola proizvodnje – naknadna kontrola skladnosti
Proizvodi, ki so označeni z oznako CE in imajo ES izjave o skladnosti, so lahko predmet inšpekcijskega nadzora tudi po tem, ko so bili dani na trg.
Ker sta določbi prvega in drugega odstavka 86. člena ZGO-1, ki določata obvezno vsebino izreka gradbenega dovoljenja, v povezavi s točko 5.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 tako jasni, da dodatne razlage ne potrebujeta, vprašanje uporabe teh določb, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotnosti prava ali razvoja prava preko sodne prakse in zato ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
zavrženje tožbe - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe
Ker izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1012419
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZUP člen 289, 289/1, 290, 290/1. ZGO-1 člen 148, 148/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe – zavrženje tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba gradbenega inšpektorja. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le izvršuje.
ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja – objekt, ki ni namenjen stalnemu bivanju – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Ker sta revidenta gradila predmetni objekt brez gradbenega dovoljenja in sta tako s tem pristala na morebitne posledice (izrečen inšpekcijski ukrep) in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen zgolj občasnemu bivanju, izrečen ukrep nelegalne gradnje zanju ne pomeni zelo hudih posledic. Ob tem pa revidenta tudi z ničemer (npr. z računi) nista izkazala svojih sicer pavšalnih navedb glede materiala, ki sta ga porabila za gradnjo predmetnega objekta.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker se z obravnavanim sklepom o dovolitvi izvršbe ne posega v tožnikove pravice, obveznosti in pravne koristi, in ker tudi ne gre za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo zoper tak sklep.