ZZZDR člen 105, 105/3. ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/4.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - korist mladoletnega otroka - preživnina - določitev preživnine - potrebe upravičenca - skupno starševstvo
Osnovni pogoj za uspešno skupno starševstvo je sposobnost medsebojnega komuniciranja staršev, ki je v obravnavanem primeru prvo sodišče ni ugotovilo. Že ta ugotovitev je zadoščala za obstoj spremenjenih razmer in izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka (četrti odstavek 421. člena ZPP). Ob dejstvu, da skupno starševstvo ni bilo uspešno, je sodišču preostala le še možnost zaupanja otroka v varstvo in vzgojo enemu od staršev.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izdaja sklepa - faza postopka - nerelevantna pravna vprašanja
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, o tem izda sklep, ne glede na to, da so med udeleženci postopka odprta sporna vprašanja o lastninski pravici na posameznem delu stavbe.
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (kar je v tem primeru individualni delovni spor), je nedovoljena.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - odklonitev sprejema pisanja - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Po določbi 3. odstavka 88. člena ZDR-1 je pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024033
ZDR člen 182.. OZ člen 131, 165.
odškodninska odgovornost delavca - protipravno ravnanje - premoženjska škoda
Toženca sta s kršenjem internih pravil prve tožnice v zvezi s postopkom nakupa prednostnih delnic družbe za račun pokojninskih skladov, omogočila, da se je nakup delnic izvedel po določeni ceni za delnico, čeprav sta vedela, da je njihova realna vrednost bistveno nižja. Zaradi njunega ravnanja je tožnicama nastala premoženjska škoda.
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, je treba vrednost spornega predmeta oceniti, pri čemer je primarna tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bo v pravdi uspel), kadar pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanje o stvarni pristojnosti, se aktivira korekturna dolžnost sodišča.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dokaz z izvedencem - okoliščine konkretnega primera - določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti staršev - dodatna preživninska obveznost - določitev stikov - pogostost stikov - potrebe otroka
Pravni standard koristi otroka je vrednosti pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Sodišče mora ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje te odločilne okoliščine nima, zato jo mora ugotoviti z izvedencem.
V opisani situaciji je za mladoletna otroka je najbolje, da se ju ob obsežnih stikih z očetom zaupa materi.
V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Niso torej pomembni le uradni podatki o osebnem dohodku toženca, marveč tudi njegove realne pridobitne zmožnosti.
Ob upoštevanju na eni strani, da je osebni dohodek tožnice sicer nekoliko višji, vendar pa je toženec pridobitno sposobnejši, ter da je vsakdanje breme, povezano s skrbjo za vzgojo in varstvo otrok, kljub relativno pogostim stikom toženca z otrokoma, še vedno v pretežni meri na tožnici, na drugi strani pa, da ima toženec še dve dodatni preživninski obveznosti, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan pokriti 40 % ugotovljenih potreb za vsakega od otrok, za pravilno.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da napredovanj, ki jih je tožnik dosegel na delovnem mestu kuhar IV v obdobju med 1. 2. 1992 in 30. 11. 2004, ni mogoče upoštevati zaradi razlike med količniki in plačnimi razredi po sprejetju Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Tožena stranka v pritožbi sama navaja, da je ob prevedbi v plačne razrede s 1. 8. 2008 tožniku napredovanja v količnikih prevedla v napredovanje za tri plačne razrede in da je posledično tožnik na delovnem mestu pomožni delavec II - čistilec motornih vozil napredoval za 5 plačnih razredov. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni razloga, da se napredovanj v času pred uveljavitvijo ZSPJS ne bi smelo upoštevati tudi po uveljavitvi tega zakona.
enotni sosporniki - formalno sosporništvo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker je treba toženke obravnavati kot enotno pravdno stranko, ni mogoče slediti logiki 14. člena ZST-1, torej, da se samo v primeru formalnega sosporništva taksna oprostitev enega sospornika razširi tudi na ostale, ki so skupaj z njim opravili taksirano procesno dejanje. Učinki pravdnih dejanj enotnega sospornika se širijo na vse ostale.
O namerni, zavestni kršitvi zakona je torej mogoče govoriti šele tedaj, ko se sodnik zaveda pravilnosti uporabe ene določbe, a jo namenoma uporabi drugače ali uporabi drugo, ob tem pa zasleduje cilj, da bi eni stranki v postopku škodoval ali dajal neupravičeno prednost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da ni podan zatrjevani odpovedni razlog (organizacijski oziroma ekonomski razlog, ki je privedel do spremembe organizacije pri toženi stranki, kot to v odpovedi navaja tožena stranka), saj ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu planer-statistik pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, ker je bistvena vsebina tožnikovih del in nalog ostala ista, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in s ponudbo nove pa je tožena stranka zasledovala zlasti cilj znižanja plače tožniku, kar pa ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1, 51/1-2.
odločitev o pravdnih stroških - nagrada in stroški izvedenca - več izvedenskih mnenj - zahtevnost mnenja
Glede na obseg in zahtevnost izvedeniškega mnenja je v konkretni zadevi tudi sodni izvedenec s področja klinične psihologije upravičen do nagrade za izdelavo zahtevnega pisnega mnenja.
nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnice uveljavljajo prikrajšanje v zvezi s prazniki - predvsem zato, ker bi morale biti predvidene za delo na praznik in posledično prejeti nadomestilo za praznik (kot npr. delavci v enakomerno razporejenem delovnem času), bodisi zato, ker jim je tožena stranka na dan praznika odštela dejansko opravljene ure. Na toženi stranki je breme dokazovanja, da tožnicam v zvezi z zatrjevanimi prazničnimi dnevi nič ne dolguje.
Sodišče skladno z določili 8. člena ZPP odloči o tem, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, vendar mora pri svoji odločitvi upoštevati vse relevantne izvedene dokaze obeh strank. Pritožbeno sodišče je preverilo zapisnike glavnih obravnav in ugotovilo, da iz zapisnikov v določenih delih dejansko izhajajo izpovedbe prič, kot jih navaja tožena stranka v pritožbi. Navedene priče pa so izpovedale bistveno drugače, kot je njihove izpovedbe ocenilo sodišče prve stopnje.
S tem, ko toženka kot najemnica in tožnik kot najemodajalec po odpovedi pogodbe s strani drugega najemnika nista ukrepala v smeri, da bi se pogodbeno razmerje prekinilo, sta se zavedala in štela, da najemno razmerje med njima še vedno traja, zaradi česar je toženka dolžna plačati pogodbeno dogovorjeno najemnino v celoti. Na to ne vplivajo pozivi in opozorila tožnika, da naj toženka zapusti stanovanje, saj bi v skladu s tretjim odstavkom 112. člena SZ-1 pogodbo moral odpovedati s tožbo.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/7, 15/9.. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (2014) člen 4a, 4a/2, 4b.
državna štipendija - upoštevanje dohodka
Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (Pravilnik) v 2. odst. 4.a člena predpisuje, da se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo tekoči dohodki, če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu. V 4.b členu Pravilnika je nato povsem jasno in določno opredeljeno, da se tekoči dohodek na letno raven preračuna tako, da se mesečni dohodek pomnoži z 12 in preračuna na raven preteklega leta. Za presojo zadeve je bistveno, da se je tožničina mama s 1. 11. 2014 zaposlila za nedoločen čas, iz tega naslova je prejela tekoči dohodek v višini 572,16 EUR mesečno, ki je bil v predsodnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti v skladu z 4.b členom Pravilnika pravilno preračun na letno raven, tako da je bil pomnožen z 12 na znesek 6. 865,92 EUR. Upoštevaje tudi dohodke B.B. znaša skupni dohodek 17.852,31 EUR, s prištetim fiktivnim dohodkom 2.002,27 EUR od premoženja pa 20.285,26 EUR in ne 18.011,44 EUR, kot v nasprotju s predhodno navedenim materialnopravnim izhodiščem, izračunava tožnica. Pri štiričlanski družini znaša povprečni mesečni dohodek na osebo 422,61 EUR, kar predstavlja 42,39 % povprečne plače na družinskega člana, ki je leta 2013 znašala 997,01 EUR. V skladu s 23. členom ZUPJS-a je bila zato tožnici za mesec december 2014 zakonito priznana državna štipendija v višini 50,00 EUR, od 1. 1. 2015 dalje do 31. 8. 2015 pa povečana za 50 % zaradi dopolnjenih 18. let starosti po 100,00 EUR mesečno.
ZSV člen 100.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 18.
institucionalno varstvo - dolžnost otrok preživljati starše - vnuk
Ni dejanske niti pravne podlage, da se vnuku naloži plačilo stroškov po pravilih za oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, četudi mu je upravičenka nakazala denarna sredstva v spornem znesku. Vnuk z babico ni v razmerju zavezanca za preživljanje po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, niti v predmetni zadevi ni drugega izvršljivega pravnega naslova, na podlagi katerega bi bil zavezan k plačilu institucionalnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00023564
OZ člen 125.
zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - varstvo kupčeve pričakovane pravice v fazi prodaje nepremičnine - izročitev zemljiškoknjižne listine - relativnost pogodbenega razmerja - nesklepčnost tožbe
Glede na relativnost pogodbenih razmerij je lahko tožbeni zahtevek na izstavitev listine kot spolnitveni zahtevek naperjen le zoper drugo pogodbeno stranko. Varstvo pridobiteljeve pričakovane lastninske pravice (pri prenosu lastninske pravice na pravno poslovni podlagi, ki tako preide že z izročitvijo zemljiškoknjižnega dovolila iz odsvojitelja na pridobitelja) je zagotovljeno zgolj v relativnem razmerju med prenositeljem in pridobiteljem, ne nanaša pa se tudi na razmerje med pridobiteljem pričakovane lastninske pravice z morebitnimi tretjimi.
ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 50, 130, 131, 147, 147/3, 149, 149/3, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190, 190/1. ZMed člen 86.
nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - privatno in drugo lastno reproduciranje - neupravičena obogatitev - delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov - obvezna dokazna sredstva - trditveno in dokazno breme
Deležev posameznih proizvajalcev fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o višini neupravičene obogatitve.