pravnomočno ugotovljena terjatev - stranka stečajnega postopka - prerekanje prijavljene terjatve - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika
Skladno z določilom 1. točke 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. Po določilu prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP pa lahko insolventni dolžnik, kadar ima položaj stranke postopka, prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika.
Dolžnik ne navaja, da bi vložil ugovor proti prijavljeni terjatvi upnika S. M., iz spisa pa tudi ni razvidno, da bi to terjatev prerekal kakšen drug upnik. Zato je na podlagi sklepa o preizkus terjatve in ločitvene pravice pridobila značaj pravnomočne razsojene zadeve.
Ker v pravnomočno odločitev ni mogoče posegati, se pritožbeno sodišče z vprašanjem ali bi bil dolžnik uspešen, če bi z istimi navedbami, ki jih je uveljavljal v pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, uspel z ugovorom zoper zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni ukvarjalo.
Tožnik v Sloveniji ni izčrpal možnosti zdravljenja, nezaupanje v slovensko zdravstvo in to, da tožnik noče sprejeti oziroma vstopiti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter v okviru tega opraviti preglede, preiskave ali zdravljenja niso utemeljeni razlogi, da bi se tožniku priznala pravica do diagnostike in zdravljenja v tujini.
Prepis zvočnega posnetka je namenjen dobesednemu prepisu izpovedi. Pripombe na zvočni posnetek niso namenjene vsebinski obravnavi izpovedi. Nestrinjanje z vsebino izpovedi se lahko uveljavlja s pritožbo zoper končno odločbo.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - neudeležba na naroku za preklic pogojne obsodbe - opravičilo - napačen naslovnik
Opravičilo je obsojenka poslala po elektronski pošti na naslov zapisnikarice in ne na sodišče. Zaradi odsotnosti zapisnikarice je ta obstoj opravičila ugotovila šele po opravljenem naroku. Opravičilo, ki ni bilo naslovljeno na sodišče, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za preložitev seje.
ZPP člen 452, 452/3, 453, 458, 458/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 163.
odškodninska odgovornost - odgovornost upravljalca - vodovodno omrežje - vzdrževanje javne infrastrukture - poplava - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - spor majhne vrednosti - prekluzija - število pripravljalnih vlog v sporu majhne vrednosti - dokazni predlog
Oškodovanec mora za obstoj odškodninske odgovornosti izvajalca dokazati nastanek škodnega dogodka in škode ter vzročne zveze, izvajalec pa se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da je vse svoje obveznosti, ki jih ima kot izvajalec javne gospodarske službe, ustrezno opravil.
V sporni zadevi je bilo ugotovljeno, da je pokojni sklenil zakonsko zvezo in da je ta zakonska zveza trajala vse do njegove smrti. Zaradi sklenjene zakonske zveze z drugo osebo, tako v sporni zadevi ni prišlo do zunajzakonske skupnosti, s tem pa torej ni pravne podlage za priznanje pravice do vdovske pokojnine.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23.. ZKP člen 35, 35/1.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja
Okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajne sodnice, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - odklonitev dela
Skladno z določbo drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi navedlo, da se pravica do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravica do odsotnosti z dela lahko prekrivata. V določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Tožnik bi za sklepčnost tožbenega zahtevka moral podati trditve (ki ne bi bile v nasprotju s predloženimi dokazi), da mu je na delovnem mestu grozila konkretna oziroma neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, oziroma da so neustrezni delovni pogoji za opravljanje dela trajali spornega dne in v nadaljnjih dneh, ko bi se moral zglasiti na delovnem mestu pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takih trditev tožnik ni podal, zaradi česar je pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek kot nesklepčen.
izredna denarna socialna pomoč - prestajanje zaporne kazni
Po stališču pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru že v predsodnem upravnem postopku pravilno zaključeno, da tožnik ne uveljavlja izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, in da ima preživetje v celoti zagotovljeno v zavodu, kjer prestaja kazen. Uveljavljanih stroškov telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane, v okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik na prestajanju zaporne kazni, kjer ima v celoti zagotovljeno preživetje, ni mogoče šteti za izredne stroške, povezane s preživljanjem, niti ni mogoče šteti, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik se torej ni znašel v položaju materialne ogroženosti oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Tožnik, ne glede na to, ali izpolnjuje splošen zakonski pogoj stalnega prebivališča, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
O namerni, zavestni kršitvi zakona je torej mogoče govoriti šele tedaj, ko se sodnik zaveda pravilnosti uporabe ene določbe, a jo namenoma uporabi drugače ali uporabi drugo, ob tem pa zasleduje cilj, da bi eni stranki v postopku škodoval ali dajal neupravičeno prednost.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - opustitev vročitve - terjatev upravnika
Stroške v postopku je skladno s sklepom etažnih lastnikov in pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju poravnala odvetnica, upravnik pa jih je razdelil med etažne lastnike skladno s sprejetimi dogovori. Omenjeno ne pojasnjuje, zakaj upravnik vtoževane stroške terja na svoj račun, pri čemer dokaz (pogodba) ne more nadomestiti manjkajočih trditev.
kaznivo dejanje krive izpovedbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zavrnitev zahteve za preiskavo
Zgolj očitek v obrazložitvi zahteve za preiskavo, da sta si osumljenca preprosto izmislila (določena dejstva), ne zadošča. Ni sicer potrebno, da bi bil v opisu kaznivega dejanja naklep podrobneje konkretiziran, vendar pri obravnavanih kaznivih dejanjih v njunih opisih ni konkretizirano niti, zakaj oziroma v čem naj bi bili inkriminirani izpovedbi osumljencev lažni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024033
ZDR člen 182.. OZ člen 131, 165.
odškodninska odgovornost delavca - protipravno ravnanje - premoženjska škoda
Toženca sta s kršenjem internih pravil prve tožnice v zvezi s postopkom nakupa prednostnih delnic družbe za račun pokojninskih skladov, omogočila, da se je nakup delnic izvedel po določeni ceni za delnico, čeprav sta vedela, da je njihova realna vrednost bistveno nižja. Zaradi njunega ravnanja je tožnicama nastala premoženjska škoda.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da napredovanj, ki jih je tožnik dosegel na delovnem mestu kuhar IV v obdobju med 1. 2. 1992 in 30. 11. 2004, ni mogoče upoštevati zaradi razlike med količniki in plačnimi razredi po sprejetju Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Tožena stranka v pritožbi sama navaja, da je ob prevedbi v plačne razrede s 1. 8. 2008 tožniku napredovanja v količnikih prevedla v napredovanje za tri plačne razrede in da je posledično tožnik na delovnem mestu pomožni delavec II - čistilec motornih vozil napredoval za 5 plačnih razredov. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni razloga, da se napredovanj v času pred uveljavitvijo ZSPJS ne bi smelo upoštevati tudi po uveljavitvi tega zakona.
Za kaznivo dejanje, ki je bilo očitano obdolžencema, je zagrožena zaporna kazen do treh let, in v skladu z zakonodajo, ki jo je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, obdolžencema očitano kaznivo dejanje v vsakem primeru zastara v petih letih od storitve kaznivega dejanja, v vsakem primeru pa, če preteče dvakrat toliko časa, kar vse je prvostopno sodišče obrazložilo v točki 4 izpodbijanega sklepa.
ZPP člen 323, 328, 328/1. Sodni red člen 107, 109, 111, 111/1, 111/4.
sklep o popravi - izvirnik - prepis - nadomestna sodba
Pritožba pa si zmotno razlaga določbo prvega odstavka 328. člena ZPP v delu, ki določa, da sme sodišče s posebnim sklepom o popravi odpraviti neskladje med prepisom sodbe z izvirnikom sodbe kolikor meni, da s sklepom o popravi ni mogoče ugotoviti neskladnosti celotnega prepisa sodbe z izvirnikom.
Po določbi 323. člena ZPP2 se strankam vroči prepis sodbe, razlikovanje med izvirnikom sodbe in prepisom sodbe pa podrobneje ureja Sodni red.
Ker so prepisi pisanj prepisi izvirnika in so namenjeni strankam, mora torej stranka prejeti prepis, ki je identičen z izvirnikom. Če pride do napake in stranka ne prejme prepisa, ki bi bil identičen z izvirnikom, je mogoče napako odpraviti s popravnim sklepom in predložitvijo prepisa sodbe, ki nadomesti prejšnji prepis.
Do enakega cilja, kot je dosežen s popravnim sklepom, bi glede na pritožbeni razlog prvotožene stranke (14. točka drugega odstavka 334. člena ZPP), ki ga je uveljavljala zoper sodbo, ki ji je bila vročena, pa ne ustreza izvirniku, pripeljala odločitev sodišča prve stopnje, da skladno z določbo 343.a člena ZPP izda nadomestno sodbo4, ki bi bila identična kot je izvirnik sodbe.
ničnost pogodbe - poslovna nesposobnost - pogodba o preužitku
Po presoji pritožbenega sodišča je dokazna ocena o skladnosti izvedenskih mnenj izvedencev K. in P. pravilna, iz obeh mnenj izhaja ugotovitev o obstoju psihične motnje - demence pri pokojnem J. Š. in iz obeh mnenj izhaja zaključek, da na dan sklenitve sporne pogodbe J. Š. ni bil sposoben izraziti resnične volje za sklenitev pogodbe in tudi ne razumeti posledic sporne pogodbe. Slednje je odločilno za obstoj poslovne sposobnosti stranke, da lahko sklene veljavno pogodbo (41. člen Obligacijskega zakonika - OZ).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da ni podan zatrjevani odpovedni razlog (organizacijski oziroma ekonomski razlog, ki je privedel do spremembe organizacije pri toženi stranki, kot to v odpovedi navaja tožena stranka), saj ni prenehala potreba po opravljanju dela tožnika na delovnem mestu planer-statistik pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, ker je bistvena vsebina tožnikovih del in nalog ostala ista, z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in s ponudbo nove pa je tožena stranka zasledovala zlasti cilj znižanja plače tožniku, kar pa ni zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.