OZ člen 639. ZPP člen 360, 360/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odprava napak - trditveno in dokazno breme - listinski dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - manjkajoča trditvena podlaga
Glede na listinsko dokumentacijo, katere vsebino ali verodostojnost tožeča stranka ni prerekala in iz katere izhaja, da je imelo delo, ki ga je tožeča stranka opravila 20. 9. 2017 napake, k odpravi katerih se je tožeča stranka zavezala s podpisom Zapisnika, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za zaslišanje več prič. Ključno vprašanje je namreč, ali je tožeča stranka napake odpravila. Tega pa tožeča stranka ni trdila, temveč je kljub listinskim dokazom, ki obstoj napak dokazujejo vztrajala, da je 20. 9. 2017 delo v celoti izvedla v skladu z naročilom. Predlagani dokazi pa ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev. Zgolj pavšalno zatrjevanje tožeče stranke, da je dela v celoti izvedla, kljub dokaznim listinam, ki dokazujejo nasprotno in katerih verodostojnost tožeča stranka ni prerekala, za izvedbo s strani tožeče stranke predlaganega dokaza z zaslišanjem prič v konkretnih okoliščinah ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00021551
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 38. ZPP člen 5, 7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 109, 111.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - sklepčnost tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev škode
Drži navedba pritožnice, da sta B. V. in M. Ž. izpovedala, da je bil viličar, s katerim je kritičnega dne upravljal M. Ž., opremljen z zvočnim signalom in opozorilno lučko. Vendar je trditve v zvezi s tem tožena stranka podala šele po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno. Sodišče prve stopnje se zato do teh izpovedb ni bilo dolžno opredeljevati. Zgolj pripomniti velja, da tudi če bi bile te navedbe resnične, B. V. ne bi bilo mogoče očitati soprispevka k nezgodi, saj je slednji izpovedal (pritožnica pa tega dela njegove izpovedbe ne problematizira), da piska viličarja zaradi hrupa brusilnice niti ni mogel slišal, opozorilne luči pa ne videti, ker se je viličar nahajal za njegovim hrbtom.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - pritožba zoper sklep o umiku napovedi pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožbene navedbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke za odločitev o obravnavani pritožbi niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan zaradi neplačila sodne takse za napoved pritožbe. Šele, če bi tožena stranka dokazala, da je sodno takso plačala, bi lahko zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo in v njej navajala razloge o neutemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma nepravilnosti/nezakonitosti sodbe, izdane v sporu med pravdnima strankama.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožba sklepčna, je pravilno. Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti.
V sodbi ni treba navesti razlogov o stroškovni odločitvi, če je iz podatkov spisa jasno razvidno, za katere stroške gre.
preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - nasilje - sodni izvedenec - izvedena priča - dokazna ocena
Predlagateljica ni izkazala nasilja očeta nad deklico niti z zahtevano nižjo stopnjo verjetnosti, ki je podlaga za odločanje v teh nujnih in hitrih postopkih.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
neizvedba predlaganega dokaza - kršitev načela konktradiktornosti - ocena dokaza - substanciranje dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - dokazi pomembni za odločitev
Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj bi lahko bila odločitev drugačna, če bi sodišče predlagani dokaz z zaslišanjem strank in prič izvedlo, tudi sicer pa spregleda, da dokaznega predloga za zaslišanje v postopku na prvi stopnji ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi stranke in priče izpovedale, dokaznega predloga pa ni substancirala niti na naroku. Takemu dokaznemu predlogu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Če tožena stranka trdi, da je izstavljeni račun ustno zavrnila, potem bi morala konkretno navesti, kdaj ga je zavrnila in komu ga je zavrnila. Zgolj posplošena navedba o ustni zavrnitvi ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
Določbe EZ-1 in Akta o metodologiji, ki se nanašajo na oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje, se uporabljajo le v primerih, ko distributer toplote opravlja gospodarsko javno službo.
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - nagrada za posvet s stranko - samostojna storitev odvetnika - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - pojasnila o uporabi tarife
Sodišča niso vezana na obvezno razlago posameznih določil OT, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS, saj ga zavezujejo le Ustava in zakoni. Določbe drugega odstavka 19. člena OT kot podzakonskega predpisa sodišča zato niso dolžna upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VSL00021031
ZUTD člen 48. OZ člen 6, 96. ZPP člen 337, 452, 453, 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o dodelitvi subvencije za samozaposlitev - pogoji za pridobitev subvencije - nenamenska poraba sredstev - vrnitev subvencije - pritožbene novote
Glede na navedene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, ter glede na povzete relevantne določbe zadevne pogodbe, se zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka, ki od 21. 8. 2015 dalje ni bila več samozaposlena za polni delovni čas, dolžna tožeči stranki povrniti sorazmeren del prejete subvencije za samozaposlitev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, izkaže kot pravilen.
Pritožbene navedbe, da omenjeni spor ni spor majhne vrednosti, ker naj bi bila odločilna vrednost celotne zadevne pogodbe - t. j. 5.000,00 EUR, niso utemeljene. Tožeča stranka namreč ne zahteva vrnitve celotne izplačane subvencije, pač pa le njen sorazmeren del, in sicer 700,34 EUR. Skladno s prvim odstavkom 495. člena ZPP pa so v gospodarskih sporih spori majhne vrednosti tisti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zato zadevni postopek pravilno vodilo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti.
ZPP člen 3, 3/3, 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 317, 454, 454/3. ZPSto člen 43, 43/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - sodba na podlagi odpovedi - vročanje - osebno vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - odsotnost hišnega predalčnika - pravica do učinkovitega sodnega varstva - stroški pravdnega postopka
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora tako trpeti pravna oseba (t. j. tožeča stranka) sama. Glede na povsem jasno določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevno vabilo tožeči stranki vročati njeni zakoniti zastopnici.
Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni imela hišnega predalčnika, ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je dolžnost stranke postopka, da ravna skladno s predpisi in poskrbi, da bo na naslovu, ki je vpisan v sodni register, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk. Z opustitvijo takšnega ravnanja se sama izpostavi nevarnosti, da jo doletijo negativne pravne posledice.
Če procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene zaradi razlogov na strani tožeče stranke, ni mogoče govoriti o kršitvi ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker gre za kršitev pravil o načinu uresničevanja pravice in ne za omejitev pravice.
S sodbo na podlagi odpovedi sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, zato se šteje, da je tožeča stranka v sporu popolnoma propadla in je nasprotni stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške.
SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZPP člen 8, 394, 394-10, 395, 395/2.
predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - obnovitveni razlog - predložitev novih dokazov - procesna skrbnost stranke - kavzalnost - dokazna ocena - ugotovitev služnostne pravice - dejansko izvrševanje služnosti - priposestvovanje služnosti - nevknjižena stvarna pravica - predpogodba
Ko in če stranka izkaže, da pri predložitvi novega dokaza ni bila neskrbna, se mora sodišče, ki odloča o predlogu za obnovo postopka, ukvarjati z vprašanjem, ali bi ta dokaz, če bi bil uporabljen v prvotnem postopku, lahko privedel do drugačne odločitve za predlagatelja postopka za obnovo. Nov(i) dokaz(i) mora(jo) torej biti tak(i), da obstaja možnost, da bi lahko vplival(i) na ugodnejšo sodno odločbo za predlagatelja oziroma bi utegnil(i) pripeljati do drugačne odločitve sodišča. Pravna teorija in sodna praksa govorita o kavzalnosti. Presoja, ali je nov dokaz kavzalen, pa ne sme seči tako daleč, da bi pomenila oblikovanje nove dokazne ocene v postopku, katerega obnova se predlaga. Taka presoja, to je v okviru 8. člena ZPP, se lahko opravi, ko in če je postopek obnovljen, ne pa znotraj postopka, ki teče v zvezi z obnovo postopka. Sodišče se mora vprašati, ali bi novi dokazi lahko pripeljali do drugačne odločitve, ne pa, ali novi dokazi res pripeljejo do drugačne odločitve. Slednje je lahko le predmet sojenja, ko se postopek obnovi.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00021150
ZBPP člen 48.
oprostitev plačila sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja - stroški brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik moral prejeto odškodnino v celoti vrniti zaradi izpolnitve svoje obveznosti po 48. členu ZBPP, dejanski stan po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni izpolnjen.
Kot dokaz opravljene vročitve ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Tožena stranka je zoper navedeni plačilni nalog izčrpala že vsa pravna sredstva. Po 13. členu ZST-1 sicer lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da si lahko predlagatelj (tožena stranka) z vlaganjem vedno novih očitno pavšalnih in nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v nedogled podaljšuje rok za njeno plačilo.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok - izostanek z naroka obeh strank - domneva umika tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v razlogih sodbe - napačen pravni pouk
Skladno s 86. členom ZPP stranki ni treba osebno opravljati procesnih dejanj, ampak jih lahko opravlja prek pooblaščenca. Tožeči stranki, ki za težave svojega pooblaščenca ni vedela, zato ni mogoče očitati, da bi lahko domnevo umika tožbe iz tretjega odstavka 454. člena ZPP preprečila s tem, da bi se naroka osebno udeležila.
Tožeča stranka ni zamudila roka za vložitev pritožbe zoper sklep o domnevi umika tožbe, pač pa je zamudila poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni bila dolžna opraviti nikakršnega zamujenega dejanja.
Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe najprej navaja, da tožeča stranka za opravljene računovodske storitve vtožuje skupno znesek 1.416,36 EUR ter na podlagi dveh računov za opomine še 80,00 EUR - vse skupaj torej 1.496,36 EUR. V nadaljevanju obrazložitve pa navaja, da tožeča stranka od tožene zahteva plačilo za opravljene računovodske storitve v skupnem znesku 1.516,36 EUR. Sodišče prve stopnje nato v razlogih izpodbijane sodbe zaključi, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen skupno za 1.374,36 EUR, ni pa utemeljen za znesek 122,00 EUR, tožeči stranki pa je prisodilo znesek 1.394,36 EUR. Razlogi o odločilnih dejstvih izpodbijane sodbe so tako v tem delu med seboj v nasprotju, prav tako pa tudi izrek nasprotuje razlogom sodbe, kar vse onemogoča njeno objektivno presojo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V družinskih postopkih velja načelo oficialnosti, a to ne pomeni, da je mogoče mimo procesnih predpisov posegati v pravnomočne sodne odločbe. Zatrjevano prekoračitev predloga bi lahko pritožnica uveljavljala v pritožbi zoper sklep o stikih, ne pa s predlogom za popravo sklepa.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022052
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/1, 59, 59/1. SPZ člen 48. ZIZ člen 15.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - trajanje zunajzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske skupnosti - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev - odplačevanje kredita - obroki kredita - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek
Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega (prvi odstavek 56. člena ZZZDR). Tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov tako lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.
Pritožbene navedbe, da bi obtoženka s plačilom premoženjskopravnega zahtevka izvršila novo kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, ker je po drugi pravnomočni sodbi obtoženka dolžna plačati določen znesek drugemu upniku, so neutemeljene. Kaznivo dejanje po 227. členu KZ-1 se nanaša na oškodovanje upnikov v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti. Oškodovanec pri tem kaznivem dejanju je upnik, ki ga pri opravljanju gospodarske dejavnosti storilec, ki ima v gospodarskem subjektu tak položaj, da lahko sprejema odločitve o ravnanju s premoženjem oziroma sredstvi dolžnika, ki je postal nezmožen plačila, v primerjavi z drugimi upniki spravi v neenakopraven položaj. Pod opravljanje gospodarske dejavnosti pa ni mogoče šteti plačila obveznosti, ki jih je obtoženki kot fizični osebi naložilo sodišče s pravnomočno sodbo.
V izvedenih dokazih, zlasti v izvedenskem mnenju specialistke medicine dela, prometa in športa, ki jo je sodišče še zaslišalo, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je tožnica zmožna opravljati delo z omejitvami.