ZPP člen 70, 70-6, 71, 71/3, 339, 339/2, 339/2-2, 354, 354/1. URS člen 23, 23/1.
izločitev sodnika - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - izločitveni razlog - pravica do sodnega varstva - kršitev pravice do nepristranskega sodišča
Zadeva, v kateri je sodnik kot odvetnik zastopal tožnikovega očeta v pravdi, ki je tekla proti toženkinemu možu, je časovno resda oddaljena, vendar pa so za odločitev v obravnavani zadevi pomembna tudi dejstva iz navedenega obdobja. Sodnik se je v okviru zastopanja seznanil z okoliščinami iz medsosedskega razmerja med prednikoma pravdnih strank glede istih spornih nepremičnin. Te okoliščine ne le pri toženki, ampak pri povprečnem razumnem človeku vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Skladno z razpravnim načelom je sodišče v pravdnem postopku vezano na dokazno ponudbo pravdnih strank (7. člen ZPP). Neumesten je zato pritožbeni očitek, da sodišče ni zaslišalo toženke in priče D. S., saj toženka izvedbe teh dokazov ni predlagala. Poleg tega se brez opravičila ni odzvala niti vabilu na glavno obravnavo, s čimer je sama onemogočila svoje zaslišanje.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Ker v listinski dokumentaciji spisa ni dopisa tožeče stranke z dne 21. 9. 2018, ki naj bi mu bil predložen sklep z dne 19. 3. 2013, in ker tožeča stranka tudi ne predlaga dokaza, iz katerega naj bi sledilo, da se je odzvala na sklep sodišča po dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse znotraj petnajstdnevnega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
Zapis, da je "imel krvavo zraven levega ušesa in levega očesa; bilo mu je slabo", ne konkretizira zakonskih znakov lahke telesne poškodbe. Navedba, da je imel "krvavo" sicer lahko kaže na sled poškodbe, vendar s tem še ni določno opisano niti kateri del telesa in kako je bil poškodovan (zakonski znak: telesna poškodba) niti posledice telesne poškodbe (zakonski znak: začasna okvarjenost ali oslabljenost kakšnega dela telesa ali organa, ali začasno zmanjšana zmožnost za delo ali prizadetost oškodovančeve zunanjosti ali začasna okvarjenost zdravja). Prav tako omemba "slabosti", brez natančnejšega opisa le-te, ne predstavlja konkretizacije posledice lahke telesne poškodbe.
spor o lastninski pravici - ugotovitev lastninske pravice na delu parcele - priposestvovanje - izvedenec geodetske stroke - dokazi in dokazovanje - elaborat - elaborat kot sestavni del sodbe - pristranskost sodišča
S tem, ko je sodišče naložilo izvedencu, da v skladu z napotki o mejah spornega zemljišča izdela elaborat, ni ravnalo pristransko. Ko je ocenilo, da je tožnik dokazal obstoj lastninske pravice na spornem zemljišču, ki predstavlja del parcele 284, je bilo zato, da je postal zahtevek določen, dolžno geodetu naročiti izdelavo elaborata. Tako bo sodba lahko podlaga za izvedbo sprememb v katastru in nato še v zemljiški knjigi.
odškodnina - opustitev dolžnega ravnanja - protipravna opustitev - pasivna legitimacija - padec na poledeneli površini - mesto padca - izvajanje zimske službe - ogled na kraju - neprimeren dokaz - nepotreben dokaz
Izven območja nepremičnin, na katerih se nahaja trgovski kompleks, toženka ni bila dolžna izvajati svojih storitev, in s tem tudi ne skrbeti za čistost in varnost pohodne površine. Če pa je toženka te storitve dejansko vsakodnevno izvajala brez pravne podlage na celotni ploščadi pred trgovskim kompleksom, to še ne utemeljuje njene odgovornosti za morebitno opustitev izvajanja zimske službe na dan škodnega dogodka.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - odvzem posesti - status zemljišča - status zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - zamuda - nepravdni postopek
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010 nakazalo več možnosti za nadomestitev prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti: 1) povrnitev škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, pri čemer se v primerih, ko za odvzem posesti obstaja javna korist, ta način lahko izkaže za nesorazmernega; 2) povrnitev koristi, ki jo je imel upravičenec ob uporabe nepremičnine v obdobjih od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka in 3) plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi zavzelo stališče, da lahko sodišče o odmeni za predčasen odvzem nepremičnin v obliki zamudnih obresti od določene odškodnine odloči že v okviru nepravdnega postopka. O drugih dveh možnosti se ni izreklo, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da narava nepravdnega postopka ne omogoča odločanja o civilnopravnih zahtevkih iz naslova splošne odškodninske odgovornosti po OZ ter o povračilnih zahtevkih na temelju 198. člena OZ. Sodišče prve stopnje bo zato v okviru nepravdnega postopka lahko odločalo le o pavšalnem nadomestilu v obliki obresti za čas od dejanskega odvzema do izdaje razlastitvene odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00022102
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 163, 236a, 286b. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - redno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - priposestvovalna doba - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - dobra vera - javno dobro - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izvedba dokaza z ogledom - pisna izjava priče - raziskovalna dolžnost - zemljiškoknjižno stanje - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - zloraba pravice - stroški postopka
Zgolj dolgotrajna uporaba za priposestvovanje ne zadostuje. Posestnik mora na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno sklepati, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice.
Pridobitelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da ima določeno raziskovalno dolžnost. Ta navadno zahteva, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Če posest ni jasno vidna, raziskovalna dolžnost ne obstaja in se tretji lahko zanaša zgolj na zemljiško knjigo.
Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je izbira nerazumna ali gre za zlorabo.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del večstanovanjske stavbe - namen ZVEtL - kriteriji za določitev - uporaba meril in kriterijev - upravni akt - gradnja stavbe - namen uporabe
Obseg zemljišča, namenjenega za redno rabo stavbe, je treba presojati tudi z zgodovinskega vidika, in sicer po urbanističnih merilih v času gradnje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno povzelo izvedenkino mnenje, da je v času izgradnje stavba predstavljala vrtno zasnovo, za katero je bilo v takratnem času značilno, da so si vir oskrbe priskrbeli na pripadajočem zemljišču, zaradi česar je bilo to tudi relativno obsežno. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da se stavba po zasnovi ni nahajala v starem strnjenem mestnem jedru, temveč na njegovem obrobju, kot je prepričljivo pojasnila izvedenka. Poleg tega se po določbah ZVEtL-1, ki izrecno napotuje na preteklo urejenost zemljišča, ugotavljajo pravice, pridobljene v preteklosti.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedencem - enoten dokaz
Dopolnitev izvedenskega mnenja je del izvedenskega mnenja in ker gre za enoten dokaz, mora tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja plačati tisti udeleženec, ki je ta dokaz predlagal.
zemljiška knjiga - vpogled v zbirko listin - prepis listine - upravičen interes
Splošna navedba stranke, da potrebuje listine "ki se nanašajo na vpis pravic L. J. in J. J., ker jih kot ključni dokaz potrebuje zaradi "vložitve predloga za obnovo postopka med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine" kakšne relevantne povzave med vsebino listin in navedbami v postopku ne izkazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021492
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 29, 226. OZ člen 295, 587, 587/1, 909. ZMZPP člen 20. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/1, 24/1-1, 26. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.
zakup nepremičnine - zakupna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Ker predmet postopka predstavlja plačilo zakupnine in ostalih stroškov povezanih z zakupom nepremičnine, je odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo zahtevka pristojno hrvaško sodišče, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Uredba Bruselj I namreč v sporih iz zakupnih razmerjih določa izključno pristojnost sodišča države članice, v katerih se nahaja nepremičnina, ne glede na stalno prebivališče strank. Odločitev o zahtevku zato sodi v jurisdikcijo hrvaškega sodišča, navkljub okoliščini, da sta obe pravdni stranki gospodarska subjekta s statutarnim sedežem na ozemlju Republike Slovenije.
Inkriminirana je preslepitev drugega, do katere lahko pride pri sklenitvi pogodbe ali pri izvajanju pogodbe kot dvostranskega pravnega posla.
V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so vsa ravnanja, ki se očitajo obdolžencu v okviru preslepitvenega ravnanja nastopila šele po sklenitvi posla, torej ob izvajanju posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00021551
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 38. ZPP člen 5, 7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 109, 111.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - sklepčnost tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev škode
Drži navedba pritožnice, da sta B. V. in M. Ž. izpovedala, da je bil viličar, s katerim je kritičnega dne upravljal M. Ž., opremljen z zvočnim signalom in opozorilno lučko. Vendar je trditve v zvezi s tem tožena stranka podala šele po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno. Sodišče prve stopnje se zato do teh izpovedb ni bilo dolžno opredeljevati. Zgolj pripomniti velja, da tudi če bi bile te navedbe resnične, B. V. ne bi bilo mogoče očitati soprispevka k nezgodi, saj je slednji izpovedal (pritožnica pa tega dela njegove izpovedbe ne problematizira), da piska viličarja zaradi hrupa brusilnice niti ni mogel slišal, opozorilne luči pa ne videti, ker se je viličar nahajal za njegovim hrbtom.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je obtoženi s svojim ravnanjem izpolnil objektivne in subjektivne zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja, da je dejanje storil z direktnim naklepom, posebej motiviranim, da doseže pridobitev velike premoženjske koristi, se dejanja zavedal, ga hotel storiti, na kar kaže dobro premišljen način izvršitve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentiranim pritožbenim navedbam državne tožilke, da je upoštevajoč obtoženčeve premoženjske razmere in okoliščino, da je dejanje storjeno iz koristoljubnosti, obtoženemu potrebno izreči tudi stransko denarno kazen.
OZ člen 13, 13/3, 13/4, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - gospodarska pogodba - dogovor o poravnavi obveznosti - obročno plačilo obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - zastaralni rok - pravica do izjave stranke
OZ pojem gospodarske pogodbe opredeljuje v 13. členu in pri tem izhaja izključno iz subjektivnega merila - značilnosti subjektov, ki sklepajo gospodarske pogodbe.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda. Zavod ne opravlja pridobitne dejavnosti, pač pa gre za javnopravno delovanje, povezano z izvrševanjem javnih funkcij. To pomeni, da pravdni stranki nista sklenili gospodarske pogodbe.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožba sklepčna, je pravilno. Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti.
V sodbi ni treba navesti razlogov o stroškovni odločitvi, če je iz podatkov spisa jasno razvidno, za katere stroške gre.
pravni interes za pritožbo - pravica do pritožbe - konkretna pravna korist
Pritožnik zatrjuje, da ima pravni interes, da sodišče odloči o njegovem predlogu. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu ugovoru in plačilni nalog razveljavilo in ugotovilo, da taksna obveznost ni nastala, prav tako pa je bilo o njegovi pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2018, na katero se nanaša razveljavljeni plačilni nalog, že odločeno, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da upnik za pritožbo nima pravnega interesa. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji pritožba, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, pritožnik pa, glede na prej navedeno, takšne koristi ne more imeti. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.
napoved pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - pritožba zoper sklep o umiku napovedi pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožbene navedbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke za odločitev o obravnavani pritožbi niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan zaradi neplačila sodne takse za napoved pritožbe. Šele, če bi tožena stranka dokazala, da je sodno takso plačala, bi lahko zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo in v njej navajala razloge o neutemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma nepravilnosti/nezakonitosti sodbe, izdane v sporu med pravdnima strankama.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - premoženjsko pravni zahtevek - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - vplačila v rezervni sklad - vrednost predmeta spora
Tožena stranka je odvetnica, ki svojo dejavnost opravlja v pravno obligacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.