umik tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - potrebnost vložitve tožbe - vročitev vloge - pravica stranke do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi z ničemer ne prereka in ne izpodbija dokazno podprtih navedb toženca, da že pred vložitvijo tožbe ni več prebival v hiši, da vanjo ni imel več prostega vstopa, da tam ni mogel bivati, da ni imel možnosti vzeti svojih osebnih stvari, ker ni imel več ključev. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo.
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 6, 6/2, 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa
Res je toženka v odgovoru na tožbo nasprotovala tožnikovemu izračunu, vendar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je šlo za "nekonkretiziran ugovor". Toženka ni računsko obrazložila, zakaj tožnikov izračun dodatka v višini 3,51 EUR ni pravilen. Prav tako ni navedla, koliko naj bi znašal pravilen izračun. Se pa je sklicevala na Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. Skladno s to Uredbo (drugi odstavek 6. člena in 8. člen) je sodišče prve stopnje preizkusilo pravilnost tožnikovega izračuna in ugotovilo, da je izračun pravilen, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče.
dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - smrt dediča - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - določitev dednih deležev
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je potem, ko je bilo znano, kdo so dediči po zapustničinem možu, ki je umrl kasneje kot zapustnica, in kakšni so njihovi dedni deleži, ta dejstva upoštevalo pri določitvi dednih deležev dedičev, ki sta bila ob izdaji sklepa o dedovanju še živa.
vpis podatkov v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - pravočasnost pritožbe - zavrženje prepozne pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Predpostavke za meritorno obravnavanje pritožbe zoper sodno odločbo so pravočasnost, popolnost in dopustnost pritožbe. Odločba, ki je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna, to pa je tedaj, ko do poteka pritožbenega roka ni bila vložena pritožba. Pravnomočnost pa pomeni, da o isti stvari ni dopustno ponovno odločati, stranke oziroma udeleženci postopka in sodišče pa so na pravnomočno odločitev vezani.
Ker je sodni register javna knjiga, so zaradi publicitetnih učinkov vpisov v sodni register za pravni promet pomembni podatki, ki so vanj vpisani in objavljeni ter učinkujejo zoper vse. ZSReg zato omejuje tudi izpodbijanje pravnomočnih sklepov, izdanih v postopkih za vpis v sodni register z izrednimi pravnimi sredstvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00023546
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 99, 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev pogodbe - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni razlogi - vrnitev v novo sojenje - odločilna dejstva - zmotna uporaba materialnega prava
Kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v konkretnem primeru ni bilo neupravičenih izdatkov in da je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati. O tem, kako je tožena stranka (na njej je namreč dokazno breme) dokazala ta odločilna dejstva, v obrazložitvi ni nobenih razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbe v tem delu pritožbeno sodišče (ponovno) ne more preizkusiti.
prodajna pogodba - menica - lastna bianco menica - izdaja sodbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe odgovorila na prav vse trditve tožene stranke, s katerimi je ugovarjala tožbenemu zahtevku, tožena stranka pa na te njene trditve ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP štejejo za priznana dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in pravilno zaključilo, da pravno odločilno dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka so bili tako izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00021270
ZZZDR člen 52. ZPP člen 243.
skupno premoženje zakoncev - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - soglasje zakonca - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - sposobnost za razsojanje - dokaz z izvedencem
V primerih, ko eden od zakoncev s premoženjem upravlja oziroma razpolaga brez soglasja drugega zakonca, lahko prikrajšani zakonec, če se ne strinja s porabo skupnih sredstev, zahteva plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Do enakega zahtevka so po njegovi smrti upravičeni tudi njegovi dediči, pri čemer so oni tisti, ki dokazujejo, da je bil denar porabljen nedopustno. V konkretnem primeru je bilo zato trditveno in dokazno breme, da je toženec s skupnim premoženjem nedopustno razpolagal in je zato denarni znesek v višini prikrajšanja dolžan vrniti v zapuščino, na tožniku.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - ugoditev predlogu - sprememba odločbe na drugi stopnji - fikcija vročitve - nepravilna vročitev tožbe - dejansko bivališče - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - dejanski prejem pisanja
Fikcije vročitve ni mogoče vzpostaviti na naslovu, na katerem stranka dejansko ne biva. To velja tudi v primeru, ko je stranka prekršila (upravnopravno) dolžnost prijave spremembe stalnega bivališča, naslova za vročanje in odhoda v tujino ter ni poskrbela za možnost vročanja sodnih pošiljk v tujini.
Vročitev tožbe s fikcijo v juniju 2018 ni bila opravljena pravilno. Tožba s prilogami je bila toženki vročena dne 14. 8. 2018, ko jo je dejansko prejela in se seznanila z njeno vsebino. Odgovor na tožbo je vložila dne 22. 8. 2018, torej znotraj zakonsko določenega osemdnevnega roka, zato do zamude roka ni prišlo. Ta ugotovitev pa ima za posledico neutemeljenost toženkinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je osnovni pogoj za ugoditev takšnemu predlogu prav obstoj strankine zamude.
Res je sicer, kar ne ugotavlja le pritožnik, pač pa tudi prvostopenjsko sodišče, da so se izpovedbe oškodovanca tekom postopka spreminjale, vendar pa je prvo sodišče obenem tudi s tehtno argumentacijo, upoštevaje oškodovančeve osebne okoliščine (oškodovanec je bil večkrat obravnavan na policiji in v podobnih okoliščinah, sam je na glavni obravnavi 4. 9. 2018 pojasnil, da se mu je v preteklosti dogajalo veliko stvari, imel pa je tudi težave z drogo in alkoholom, ne gre pa spregledati, da je od obravnavanega dogodka minilo že več kot 5 let), zavzelo pravilno stališče, da mu gre verjeti.
OZ člen 13, 13/3, 13/4, 349, 349/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - gospodarska pogodba - dogovor o poravnavi obveznosti - obročno plačilo obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - zastaralni rok - pravica do izjave stranke
OZ pojem gospodarske pogodbe opredeljuje v 13. členu in pri tem izhaja izključno iz subjektivnega merila - značilnosti subjektov, ki sklepajo gospodarske pogodbe.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda. Zavod ne opravlja pridobitne dejavnosti, pač pa gre za javnopravno delovanje, povezano z izvrševanjem javnih funkcij. To pomeni, da pravdni stranki nista sklenili gospodarske pogodbe.
zemljiška knjiga - vpogled v zbirko listin - prepis listine - upravičen interes
Splošna navedba stranke, da potrebuje listine "ki se nanašajo na vpis pravic L. J. in J. J., ker jih kot ključni dokaz potrebuje zaradi "vložitve predloga za obnovo postopka med njim in L. J. zaradi plačila uporabnine" kakšne relevantne povzave med vsebino listin in navedbami v postopku ne izkazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00021551
ZZVZZ člen 87. ZVZD-1 člen 5, 38. ZPP člen 5, 7. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 109, 111.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - sklepčnost tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev škode
Drži navedba pritožnice, da sta B. V. in M. Ž. izpovedala, da je bil viličar, s katerim je kritičnega dne upravljal M. Ž., opremljen z zvočnim signalom in opozorilno lučko. Vendar je trditve v zvezi s tem tožena stranka podala šele po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno. Sodišče prve stopnje se zato do teh izpovedb ni bilo dolžno opredeljevati. Zgolj pripomniti velja, da tudi če bi bile te navedbe resnične, B. V. ne bi bilo mogoče očitati soprispevka k nezgodi, saj je slednji izpovedal (pritožnica pa tega dela njegove izpovedbe ne problematizira), da piska viličarja zaradi hrupa brusilnice niti ni mogel slišal, opozorilne luči pa ne videti, ker se je viličar nahajal za njegovim hrbtom.
Stališče sodišča prve stopnje, da je tožba sklepčna, je pravilno. Sklepčnost je pojem materialnega prava. Sodišče razsodi po tožbenem zahtevku samo, če iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo tožnik zatrjuje v zahtevku. Če je odgovor pritrdilen, je tožba sklepčna. Če tožba ni sklepčna, mora sodišče tožbeni zahtevek s sodbo zavrniti.
V sodbi ni treba navesti razlogov o stroškovni odločitvi, če je iz podatkov spisa jasno razvidno, za katere stroške gre.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z izvedencem - enoten dokaz
Dopolnitev izvedenskega mnenja je del izvedenskega mnenja in ker gre za enoten dokaz, mora tudi stroške dopolnitve izvedenskega mnenja plačati tisti udeleženec, ki je ta dokaz predlagal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021492
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 29, 226. OZ člen 295, 587, 587/1, 909. ZMZPP člen 20. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/1, 24/1-1, 26. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 4.
zakup nepremičnine - zakupna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis)
Ker predmet postopka predstavlja plačilo zakupnine in ostalih stroškov povezanih z zakupom nepremičnine, je odločitev sodišča prve stopnje, da je za obravnavo zahtevka pristojno hrvaško sodišče, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Uredba Bruselj I namreč v sporih iz zakupnih razmerjih določa izključno pristojnost sodišča države članice, v katerih se nahaja nepremičnina, ne glede na stalno prebivališče strank. Odločitev o zahtevku zato sodi v jurisdikcijo hrvaškega sodišča, navkljub okoliščini, da sta obe pravdni stranki gospodarska subjekta s statutarnim sedežem na ozemlju Republike Slovenije.
preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - nasilje - sodni izvedenec - izvedena priča - dokazna ocena
Predlagateljica ni izkazala nasilja očeta nad deklico niti z zahtevano nižjo stopnjo verjetnosti, ki je podlaga za odločanje v teh nujnih in hitrih postopkih.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - odvetnik - premoženjsko pravni zahtevek - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - vplačila v rezervni sklad - vrednost predmeta spora
Tožena stranka je odvetnica, ki svojo dejavnost opravlja v pravno obligacijski obliki zasebnika (evidentirani odvetnik), zato ne spada v krog oseb, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih.
ZPP člen 7, 7/1, 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
neizvedba predlaganega dokaza - kršitev načela konktradiktornosti - ocena dokaza - substanciranje dokazov - razlog za zavrnitev dokaza - dokazi pomembni za odločitev
Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj bi lahko bila odločitev drugačna, če bi sodišče predlagani dokaz z zaslišanjem strank in prič izvedlo, tudi sicer pa spregleda, da dokaznega predloga za zaslišanje v postopku na prvi stopnji ni substancirala. Ni namreč pojasnila, o čem naj bi stranke in priče izpovedale, dokaznega predloga pa ni substancirala niti na naroku. Takemu dokaznemu predlogu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve. Če tožena stranka trdi, da je izstavljeni račun ustno zavrnila, potem bi morala konkretno navesti, kdaj ga je zavrnila in komu ga je zavrnila. Zgolj posplošena navedba o ustni zavrnitvi ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.