Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija - podzakonski predpis - zahtevnost izvedenskega dela - cenitev nepremične
Podzakonski predpis, ki ga mora uporabiti izvedenec, ne predstavlja dodatne dokumentacije v smislu 49. člena Pravilnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025424
ZPP člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje - posebno premoženje - ponovno odločanje - ugoditev reviziji - prepričljiva dokazna ocena - začetek gradnje objekta - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - darilo enemu od zakoncev - stroški revizijskega postopka
Tožnik je sicer dokazal prejem odškodnine v letu 1997 ter podarjen denar s strani očeta, ne pa tudi, da je ta sredstva porabil za nakup parcel in gradnjo zidanice. Zato ne gre za njegovo posebno premoženje, temveč za skupno premoženje obeh zakoncev.
Dokazna ocena je skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno opravilo presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter pri odločitvi, katera dejstva šteje za dokazana, upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o škodi, ki je posledica omejitve predlagateljeve lastninske pravice zaradi ustanovitve služnosti v javno korist s pravnomočno odločbo. Ostala zatrjevana škoda (zmanjšana tržna vrednost sosednjih nepremičnin, upad poslovnih prihodkov, škoda zaradi sevanja in zmanjšana kakovost življenja) zato ne more biti predmet nepravdnega postopka.
Sporne pogodbene določbe povsem jasno določajo, da za dragocenosti in numizmatično zbirko velja zavarovalnca vsota določena v tabeli 2. Ker so te določbe dovolj jasne, jih je mogoče uporabiti tako kot se glasijo.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - odvzem posesti - status zemljišča - status zemljišča pred razlastitvijo - namembnost zemljišča - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - zamuda - nepravdni postopek
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010 nakazalo več možnosti za nadomestitev prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti: 1) povrnitev škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, pri čemer se v primerih, ko za odvzem posesti obstaja javna korist, ta način lahko izkaže za nesorazmernega; 2) povrnitev koristi, ki jo je imel upravičenec ob uporabe nepremičnine v obdobjih od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka in 3) plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi zavzelo stališče, da lahko sodišče o odmeni za predčasen odvzem nepremičnin v obliki zamudnih obresti od določene odškodnine odloči že v okviru nepravdnega postopka. O drugih dveh možnosti se ni izreklo, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da narava nepravdnega postopka ne omogoča odločanja o civilnopravnih zahtevkih iz naslova splošne odškodninske odgovornosti po OZ ter o povračilnih zahtevkih na temelju 198. člena OZ. Sodišče prve stopnje bo zato v okviru nepravdnega postopka lahko odločalo le o pavšalnem nadomestilu v obliki obresti za čas od dejanskega odvzema do izdaje razlastitvene odločbe.
Tožeča stranka je svojo terjatev obrazložila po posameznih postavkah, tožena stranka pa teh zatrjevanih dejstev ni prerekala, zato se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni ravnalo brez kritične presoje, ampak je le sledilo določbam ZPP, ki jih je pravilno uporabilo.
obstoj delovnega razmerja - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - reparacija - reintegracija
Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno pri odločanju o reparacijskem in reintegracijskem zahtevku upoštevati zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že po temelju (ker ni ugotovilo razlogov za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in ni ugotovilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z 31. 8. 2016 ob poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 24. 8. 2015), ni raziskovalo okoliščin glede možnega trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi v času od 1. 9. 2016 dalje, glede reparacije (priznanja pravic iz naslova delovnega razmerja v času nezakonitega prenehanja) in reintegracije (vrnitve nazaj na delo).
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pooblaščenec predlagatelja pravice vložiti pritožbo ni imel, saj ni odvetnik in tudi ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo (356. člen v zvezi s 347. členom ZPP).
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del večstanovanjske stavbe - namen ZVEtL - kriteriji za določitev - uporaba meril in kriterijev - upravni akt - gradnja stavbe - namen uporabe
Obseg zemljišča, namenjenega za redno rabo stavbe, je treba presojati tudi z zgodovinskega vidika, in sicer po urbanističnih merilih v času gradnje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno povzelo izvedenkino mnenje, da je v času izgradnje stavba predstavljala vrtno zasnovo, za katero je bilo v takratnem času značilno, da so si vir oskrbe priskrbeli na pripadajočem zemljišču, zaradi česar je bilo to tudi relativno obsežno. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da se stavba po zasnovi ni nahajala v starem strnjenem mestnem jedru, temveč na njegovem obrobju, kot je prepričljivo pojasnila izvedenka. Poleg tega se po določbah ZVEtL-1, ki izrecno napotuje na preteklo urejenost zemljišča, ugotavljajo pravice, pridobljene v preteklosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00021270
ZZZDR člen 52. ZPP člen 243.
skupno premoženje zakoncev - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - soglasje zakonca - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - sposobnost za razsojanje - dokaz z izvedencem
V primerih, ko eden od zakoncev s premoženjem upravlja oziroma razpolaga brez soglasja drugega zakonca, lahko prikrajšani zakonec, če se ne strinja s porabo skupnih sredstev, zahteva plačilo denarnega zneska, ki ustreza znesku prikrajšanja skupnega premoženja, do katerega naj bi prišlo zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca. Do enakega zahtevka so po njegovi smrti upravičeni tudi njegovi dediči, pri čemer so oni tisti, ki dokazujejo, da je bil denar porabljen nedopustno. V konkretnem primeru je bilo zato trditveno in dokazno breme, da je toženec s skupnim premoženjem nedopustno razpolagal in je zato denarni znesek v višini prikrajšanja dolžan vrniti v zapuščino, na tožniku.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Res je, da tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
prodajna pogodba - menica - lastna bianco menica - izdaja sodbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe odgovorila na prav vse trditve tožene stranke, s katerimi je ugovarjala tožbenemu zahtevku, tožena stranka pa na te njene trditve ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP štejejo za priznana dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in pravilno zaključilo, da pravno odločilno dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka so bili tako izpolnjeni.
skupno premoženje - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - večvrednost nepremičnine - vlaganje zakoncev v premoženje tretje osebe - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - prispevek zakonca - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme - domneva priznanja dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Kot prispevka tožnika k vlaganjem ni mogoče opredeliti le njegovega fizičnega dela, temveč je potrebno upoštevati tudi njegov finančni prispevek. Tožnikovega prispevka tudi ni mogoče obravnavati neodvisno od prispevka prve toženke. Ker slednja ni trdila, da je razpolagala s posebnim premoženjem, so bila namreč vsa dela in plačila bivših zakoncev opravljena v breme skupnega premoženja, ne glede na to, kdo jih je izvedel in s čigavega računa jih je plačal.
Trditveno in dokazno breme sta ločena. Da stranka prepreči domnevo priznanja dejstev, ki jih navaja nasprotna stranka, jim mora obrazloženo nasprotovati (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ta dolžnost sodi v njeno trditveno breme, z njeno izpolnitvijo pa stranka ustvari potrebo po dokaznem postopku, v katerem sodišče izvaja, primerja in sooča različne dokaze ter si na ta način oblikuje spoznanje o resničnosti (pravno pomembnih) trditev pravdnih strank. Nenasprotovanje vsebini posameznega dokaza pa ne ustvarja domneve priznanja navedb nasprotne stranke, kakor tudi ne priznanja verodostojnosti izvedenega dokaza. Kljub temu, da tožnik ni ugovarjal izpovedbama tožencev, je zato sodišče prve stopnje smelo ugotoviti dejansko stanje, ki ni skladno z njuno vsebino.
vpis podatkov v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - pravočasnost pritožbe - zavrženje prepozne pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Predpostavke za meritorno obravnavanje pritožbe zoper sodno odločbo so pravočasnost, popolnost in dopustnost pritožbe. Odločba, ki je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna, to pa je tedaj, ko do poteka pritožbenega roka ni bila vložena pritožba. Pravnomočnost pa pomeni, da o isti stvari ni dopustno ponovno odločati, stranke oziroma udeleženci postopka in sodišče pa so na pravnomočno odločitev vezani.
Ker je sodni register javna knjiga, so zaradi publicitetnih učinkov vpisov v sodni register za pravni promet pomembni podatki, ki so vanj vpisani in objavljeni ter učinkujejo zoper vse. ZSReg zato omejuje tudi izpodbijanje pravnomočnih sklepov, izdanih v postopkih za vpis v sodni register z izrednimi pravnimi sredstvi.
dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - smrt dediča - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - določitev dednih deležev
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je potem, ko je bilo znano, kdo so dediči po zapustničinem možu, ki je umrl kasneje kot zapustnica, in kakšni so njihovi dedni deleži, ta dejstva upoštevalo pri določitvi dednih deležev dedičev, ki sta bila ob izdaji sklepa o dedovanju še živa.
Ker izdana menica ni bila indosirana, ni postala abstraktna; kavzalno je še vedno povezana s temeljnim poslom. Ker je menična obveznost ostala kavzalna (vezana na temeljni posel), je tožena stranka ohranila ugovore iz temeljnega posla. V obravnavani zadevi je sporno, ali je - zaradi kavzalnosti - tudi toženčeva menična obveznost postala naturalna.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZGGLRS člen 36, 36/3, 39, 39/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetna izkazanost terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - odtujevanja dolžnikovega premoženja - predhodna odredba - objektivna nevarnost - začasna odredba - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - gospodarjenje z zemljišči - upravljanje z gozdovi
Za izdajo predhodne odredbe zadošča objektivna nevarnost. Zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve pa mora biti izkazana subjektivna nevarnost, tj. nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Potrebno je torej dolžnikovo aktivno ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali oteževanje izvršitve denarne terjatve upnika. Takšnega ravnanja tožnica ni izkazala. Slabši ekonomski položaj stranke namreč odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje.
Toženec ima za poravnavanje obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja na voljo enak obseg sredstev, kot jih je imel pred uveljavitvijo ZGGLRS, saj se prihodki, ki jih je toženec ustvaril do 1. 7. 2016 nikamor ne prenašajo (glej tretji odstavek 36. člena ZGGLRS). Poleg tega so prihodki, ki jih od 1. 7. 2016 ustvarja družba SiDG, d. o. o., z gospodarjenjem z gozdovi, še naprej prednostno namenjeni za plačilo obveznosti toženca (tretji odstavek 36. člena ZGGLRS), ob tem, da za obveznosti toženca jamči tudi država. Takšna zakonska ureditev ne predstavlja ravnanja toženca, ki bi se lahko subsumiralo pod aktivno ravnanje, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ureditev stikov med starši in otrokom - stroški postopka - umik predloga - soglasje k umiku - sodna poravnava
Nasprotni udeleženec se z umikom ni strinjal in je predlagal, da se postopek za ureditev stikov nadaljuje, sodišče postopka ni ustavilo, ampak ga je zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca nadaljevalo, zato ni podlage za odločitev o stroških postopka v smislu določila 158. člena ZPP.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Ker v listinski dokumentaciji spisa ni dopisa tožeče stranke z dne 21. 9. 2018, ki naj bi mu bil predložen sklep z dne 19. 3. 2013, in ker tožeča stranka tudi ne predlaga dokaza, iz katerega naj bi sledilo, da se je odzvala na sklep sodišča po dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse znotraj petnajstdnevnega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
nepremoženjska škoda - odškodnina - višina odškodnine - postkomocijski sindrom - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - telesne bolečine - starost oškodovanke - individualizacija odškodnine - zakonske zamudne obresti
Glede odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča, da tožničine duševne bolečine, ker otrokom ne more pomagati pri domačih nalogah in igri, po naravi stvari ne morejo biti trajne, ker otroci odrastejo in zato nimajo več domačih nalog, prav tako pa za igro ne bodo potrebovali tožnice. Ugotovljene dejanske okoliščine namreč kažejo, da je zaradi posledic postkomocijskega sindroma trajno prizadeta pri opravljanju poklicnega dela in pri drugih aktivnostih v vsakdanjem življenju.