Tožeča stranka je svojo terjatev obrazložila po posameznih postavkah, tožena stranka pa teh zatrjevanih dejstev ni prerekala, zato se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni ravnalo brez kritične presoje, ampak je le sledilo določbam ZPP, ki jih je pravilno uporabilo.
ZFPPIPP člen 428, 428/2, 432, 433, 433/1, 435, 435/1. ZSReg člen 9, 9/1, 9/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pravica do pritožbe - obvestilo državnega organa - začetek postopka po uradni dolžnosti
V kolikor sodišče na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP ne začne po uradni dolžnosti postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejelo obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti. Ta oseba nima statusa udeleženke postopke izbrisa, posledično nima zato praviloma niti pravice do pritožbe zoper sklep registrskega sodišča v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru pa ima pravico do pritožbe, ker jo je že registrsko sodišče obravnavalo kot udeleženko postopka - predlagateljico; zmotnost take obravnave pa je pritožnica s pritožbo tudi izrecno izpodbijala in v tem delu s pritožbo tudi uspela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022056
ZPP člen 181, 181/3, 201, 201/1, 286, 286/3. ZFPPIPP člen 253, 253/1. OZ člen 51, 51/4, 56, 56/1, 56/2, 56/3, 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1, 87/2, 88, 88/1. ZSPDPO člen 6, 7, 23, 23/2, 23/3, 25, 25/1, 28, 28/1. SPZ člen 263, 263/2.
vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes - stečaj - prijava terjatve v stečaju - stečajna masa - stvarno premoženje države - kogentne določbe zakona - prepoved manjšega pomena - ničnost pogodbe - posledice ničnosti - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - nadomestilo za stavbno pravico - razlaga pogodbe - domneva o popolnosti listine - enako obravnavanje udeležencev - načelo transparentnosti - sprememba predmeta pogodbe - bistvene sestavine pogodbe
Ker pravovarstveni zahtevek v tem sporu ne vsebuje terjatve, ki bi neposredno vplivala na obseg stečajne mase, ga torej ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku nad drugo toženko.
Po prvem odstavku 28. člena ZSPDPO je bilo nepremično premoženje možno dati v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo le osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem ali nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni, druga toženka (niti prva toženka) pa tem zahtevam ne ustrezata, zato je sporna pogodba brez datuma v nasprotju s kogentno določbo 28. člena ZSPDPO in na podlagi določb prvega odstavka 86. člen in prvega odstavka 88. člena OZ v izpodbijanem delu nična. Glede na to, da gre pri tem za izjemo od pravila, da se nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, lahko odda v najem (26. člen ZSPDPO), torej v odplačno uporabo, pri določbi 28. člena ZSPDPO ne gre za prepoved manjšega pomena. Ta določba pa tudi ne prepoveduje sklenitve takšne pogodbe le državi, samoupravni lokalni skupnosti oz. upravljavcu njunega premoženja, saj natančno določa dokaj ozek krog subjektov, ki takšno pogodbo lahko sklenejo (določeno je namreč tudi kdo je lahko nasprotna pogodbena stranka). Zaradi navedenega pritožbeno sklicevanje prve toženke na drugi odstavek 86. člena OZ ne more biti uspešno.
Naknadno spreminjanje bistvenih elementov pogodbe o stavbni pravici pomeni tako neenakopravno obravnavanje dejanskih in potencialnih ponudnikov. Sklenitev sporne pogodbe brez datuma torej v delu, v katerem se nanaša na coni 5 in 6, krši načelo enakega obravnavanja vseh udeležencev v postopku in načelo preglednosti vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ker je takšno naknadno spreminjanje bistvenih elementov pogodbe v nasprotju s prisilnimi predpisi, je na podlagi določb prvega odstavka 86. člen in prvega odstavka 88. člena OZ nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025424
ZPP člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje - posebno premoženje - ponovno odločanje - ugoditev reviziji - prepričljiva dokazna ocena - začetek gradnje objekta - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - darilo enemu od zakoncev - stroški revizijskega postopka
Tožnik je sicer dokazal prejem odškodnine v letu 1997 ter podarjen denar s strani očeta, ne pa tudi, da je ta sredstva porabil za nakup parcel in gradnjo zidanice. Zato ne gre za njegovo posebno premoženje, temveč za skupno premoženje obeh zakoncev.
Dokazna ocena je skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno opravilo presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter pri odločitvi, katera dejstva šteje za dokazana, upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka.
ZPP člen 70, 70-6, 71, 71/3, 339, 339/2, 339/2-2, 354, 354/1. URS člen 23, 23/1.
izločitev sodnika - okoliščine, ki zbujajo dvom v nepristranskost sodnika - izločitveni razlog - pravica do sodnega varstva - kršitev pravice do nepristranskega sodišča
Zadeva, v kateri je sodnik kot odvetnik zastopal tožnikovega očeta v pravdi, ki je tekla proti toženkinemu možu, je časovno resda oddaljena, vendar pa so za odločitev v obravnavani zadevi pomembna tudi dejstva iz navedenega obdobja. Sodnik se je v okviru zastopanja seznanil z okoliščinami iz medsosedskega razmerja med prednikoma pravdnih strank glede istih spornih nepremičnin. Te okoliščine ne le pri toženki, ampak pri povprečnem razumnem človeku vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožnik zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Zato je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZGGLRS člen 36, 36/3, 39, 39/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetna izkazanost terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - odtujevanja dolžnikovega premoženja - predhodna odredba - objektivna nevarnost - začasna odredba - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - gospodarjenje z zemljišči - upravljanje z gozdovi
Za izdajo predhodne odredbe zadošča objektivna nevarnost. Zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve pa mora biti izkazana subjektivna nevarnost, tj. nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Potrebno je torej dolžnikovo aktivno ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali oteževanje izvršitve denarne terjatve upnika. Takšnega ravnanja tožnica ni izkazala. Slabši ekonomski položaj stranke namreč odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje.
Toženec ima za poravnavanje obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja na voljo enak obseg sredstev, kot jih je imel pred uveljavitvijo ZGGLRS, saj se prihodki, ki jih je toženec ustvaril do 1. 7. 2016 nikamor ne prenašajo (glej tretji odstavek 36. člena ZGGLRS). Poleg tega so prihodki, ki jih od 1. 7. 2016 ustvarja družba SiDG, d. o. o., z gospodarjenjem z gozdovi, še naprej prednostno namenjeni za plačilo obveznosti toženca (tretji odstavek 36. člena ZGGLRS), ob tem, da za obveznosti toženca jamči tudi država. Takšna zakonska ureditev ne predstavlja ravnanja toženca, ki bi se lahko subsumiralo pod aktivno ravnanje, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ureditev stikov med starši in otrokom - stroški postopka - umik predloga - soglasje k umiku - sodna poravnava
Nasprotni udeleženec se z umikom ni strinjal in je predlagal, da se postopek za ureditev stikov nadaljuje, sodišče postopka ni ustavilo, ampak ga je zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca nadaljevalo, zato ni podlage za odločitev o stroških postopka v smislu določila 158. člena ZPP.
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (2009) člen 6, 6/2, 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa
Res je toženka v odgovoru na tožbo nasprotovala tožnikovemu izračunu, vendar je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je šlo za "nekonkretiziran ugovor". Toženka ni računsko obrazložila, zakaj tožnikov izračun dodatka v višini 3,51 EUR ni pravilen. Prav tako ni navedla, koliko naj bi znašal pravilen izračun. Se pa je sklicevala na Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju. Skladno s to Uredbo (drugi odstavek 6. člena in 8. člen) je sodišče prve stopnje preizkusilo pravilnost tožnikovega izračuna in ugotovilo, da je izračun pravilen, s čimer se strinja tudi pritožbeno sodišče.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - nedovoljena pritožba - pomanjkanje aktivne procesne legitimacije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik v tem stečajnem postopku ni prijavil terjatve do dolžnika. ZFPPIPP tudi ne določa, da bi imel, poleg upnika, tudi kdo drug pravico vložiti pritožbo proti sklepu sodišča o izdaji soglasja k uresničitvi odstopne pravice, izdanem v skladu s četrtim odstavkom 267. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno pritožnik nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija - podzakonski predpis - zahtevnost izvedenskega dela - cenitev nepremične
Podzakonski predpis, ki ga mora uporabiti izvedenec, ne predstavlja dodatne dokumentacije v smislu 49. člena Pravilnika.
Sodišče je dokončno odločilo, s sklepom z dne 7. 7. 2017 in dopolnilnim sklepom z dne 16. 5. 2018. V sklepu z dne 7. 7. 2017 je sklenilo, da bo o skupnih stroških postopka izdalo poseben sklep. Tako se izkaže, da so priglašeni stroški pravočasni, saj je bilo odločanje sodišča odloženo. V takih okoliščinah pa ni mogoče trditi, da je predlagateljica bila prekludirana, ko je priglasila stroške skupaj s pripravljalno vlogo. Da stranki vložita še eno vlogo, pa sta bili na zadnjem naroku pozvani.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - ponovno odločanje o isti stvari - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cpg 455/2018 z dne 18. 7. 2018 ugotovilo, da je bil pri odločanju o predlogu predlagatelja za vpis izključitve ustanovitelja A. A. iz subjekta vpisa vzpostavljen kontradiktorni postopek po 31. členu ZSReg že v postopku pred registrskim sodiščem, da se je A. A. kot udeleženec postopka opredelil do predloga predlagatelja, da pa v pritožbenem postopku ni odgovoril na pritožbo ter se ni izjasnil o vsebini pritožbenih razlogov. A. A. je torej imel možnost opredeliti se do pritožbenih navedb predlagatelja v navedenem postopku, vendar te možnosti ni izkoristil.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Res je, da tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
dedna pravica - ustanovitev dedne pravice - smrt dediča - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - določitev dednih deležev
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je kasneje umrl. Z ustanovitvijo dedne pravice vprašanje dedovanja zapustnikovega premoženja ni dokončno rešeno, poleg tega pa je treba dedičem umrlih dedičev omogočiti sodelovanje v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je potem, ko je bilo znano, kdo so dediči po zapustničinem možu, ki je umrl kasneje kot zapustnica, in kakšni so njihovi dedni deleži, ta dejstva upoštevalo pri določitvi dednih deležev dedičev, ki sta bila ob izdaji sklepa o dedovanju še živa.
oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
Ker v listinski dokumentaciji spisa ni dopisa tožeče stranke z dne 21. 9. 2018, ki naj bi mu bil predložen sklep z dne 19. 3. 2013, in ker tožeča stranka tudi ne predlaga dokaza, iz katerega naj bi sledilo, da se je odzvala na sklep sodišča po dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse znotraj petnajstdnevnega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00021443
OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1. ZVPot člen 37, 37/4, 37a, 37a/1, 37a/3, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
podjemna pogodba - stvarne napake - odgovornost podjemnika za napake - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - varstvo potrošnikov - znižanje plačila zaradi stvarnih napak - pravočasno grajanje napak - prevzem izvedenih del - pogodbena garancija - načelo neposrednosti - odmera nagrade izvedencu
Ker toženec, ki nepremičnino ves čas uporablja, ni trdil, da so obstajale ovire za prevzem del, oziroma da je zahteval primopredajo del na kakšen drugačen način (iz njegove izpovedbe izhaja, da tožniku ni pisal ali ga klical, saj je štel, da je tožnikova dolžnost, da pride do prevzema), pritožbeno sodišče zaključuje, da je bil pregled in prevzem del opravljen. Toženec je na račun opravljenih del izvedel dve plačili, (po neizpodbijani trditvi) zadnjega 26. 8. 2011, ko je presodil, da je zaradi izvedbenih napak upravičen do nižje pogodbene cene, zato ne more biti dvoma o tem, da so bila obnovitvena dela zaključena ter s strani toženca pregledana oziroma prevzeta, v avgustu 2011 (ne kasneje).
Toženec je trdil, da je tožnika o napakah (ustno) obvestil 9. 11. 2011. Ni pa podal nobenih navedb v smeri, kdaj je posamezno napako odkril. Gre za okoliščino, ki je sestavni del zakonskega dejanskega stanu iz prvega odstavka 37a. člena ZVPot, kar pomeni, da v odsotnosti trditev glede trenutka odkritja napake ni mogoč preizkus, ali je toženec napake grajal pravočasno (v roku dveh mesecev po odkritju).
Pri pogodbeni garanciji ni dolžnosti notifikacije napak, napaka pa se lahko pokaže v garancijski dobi. Enako kot pri stvarnih napakah pa mora tudi pri upravičenjih na podlagi garancije veljati hierarhija pravnih sredstev (razen, če bi se pravdni stranki v okviru pogodbene avtonomije dogovorili drugače). Toženec bi moral dokazati, da subsidiarno upravičenje (znižanje pogodbene cene) uveljavlja zato, ker je tožnik po njegovem pozivu k odpravi vseh zatrjevanih napak, odpravo napak zavrnil.
Ugotovitve pritožbenega sodišča glede obsega dejansko vgrajenega materiala oziroma opravljenega dela ter glede obsega obračunanega materiala/dela, temeljijo izključno na izvedenskem mnenju, do katerega sta se pravdni stranki imeli možnost opredeliti (pripombe nanj je podal le tožnik). Ker pravno odločilno dejstvo temelji na pisnem dokazu, je bilo pritožbeno sodišče glede spoznavnih možnosti izenačeno s sodiščem prve stopnje in je lahko obseg dejansko opravljenih del in vgrajenega materiala ugotovilo brez pritožbene obravnave, ne da bi s tem kršilo načelo neposrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00022026
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98, 98/2. OZ člen 190, 191. ZPP člen 165, 165/2, 353, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 19-2, 19-3, 20, 20-1, 20-3, 21, 21-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
financiranje iz evropskih sredstev - sofinanciranje - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - sredstva evropske kohezijske politike - neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - finančni popravek - načelo primarnosti prava EU - razlaga pogodbe - restriktivna razlaga izjem - zmotna uporaba materialnega prava - dolžnikova zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti
Med dokumenti, na podlagi katerih je bila sklenjena med pravdnima strankama Pogodba, je v 2. členu Pogodbe navedena med drugim tudi Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, torej je pri presoji spornega razmerja treba uporabiti tudi pravna pravila te Uredbe in ne določila OZ, v kolikor so slednja v nasprotju z Uredbo. Določba drugega odstavka 98. člena navedene Uredbe pa nalaga državi članici, da izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so bile odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. Navedena določba torej omogoča vrnitev danih sredstev in s tem presega uporabo določbe 191. člena OZ.
prodajna pogodba - menica - lastna bianco menica - izdaja sodbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe odgovorila na prav vse trditve tožene stranke, s katerimi je ugovarjala tožbenemu zahtevku, tožena stranka pa na te njene trditve ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP štejejo za priznana dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in pravilno zaključilo, da pravno odločilno dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka so bili tako izpolnjeni.