ZD člen 131, 131/2, 192, 192/2. ZZZDR člen 187, 194, 197, 211.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - izbira skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer - upravičenja začasnega skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
Skrbnik zapuščine pri skrbi za zapuščino razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami le v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine, za ravnanje, ki presega okvir rednega poslovanja in upravljanja zapuščine, pa mora imeti soglasje centra za socialno delo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja - gozdna zemljišča - ocena vrednosti premoženja
Dolžnica ni prepričala pritožbenega sodišča o taki vrednosti njenih nepremičnin, ki bi pred prodajo na javni dražbi terjala ocenitev njihove vrednosti po pooblaščenem ocenjevalcu. Zadostuje, da je vrednost premoženja ocenila upraviteljica s pomočjo podatkov GURS-a in mnenja sodnega izvedenca. S tem pa se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje pri določitvi izklicne cene pri prodaji na javni dražbi podlago za odločitev v oceni vrednosti, ki jo je sodišču posredovala stečajna upraviteljica.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače - zavrženje tožbe
Zmotno je stališče pritožbe, da naj bi šlo v tem sporu za (čisto) denarno terjatev, ter da bi zato tožnik v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR-1 terjatev lahko uveljavljal neposredno pred sodiščem, ne glede na rok iz 25. člena ZJU. Ne gre namreč za denarno terjatev v smislu določbe četrtega odstavka 204. člena ZDR-1, saj tožnik s tožbo ne zahteva po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, temveč zahteva ugotovitev, da je upravičen do napredovanja za dva plačna razreda ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju napredovanja za dva plačna razreda.
Tudi ne drži, da je tožnik upravičen do napredovanja že zgolj na podlagi predpisov, ter da tega ni potrebno posebej uveljavljati. Sodišče ne more v delovnem sporu samo "napredovati" delavca v višji plačni razred, ampak presoja zakonitost odločitve delodajalca o napredovanju, ki jo mora delavec pravočasno izpodbijati.
Preklic je dopusten le iz kogentno določenih razlogov, med katerim je tudi preklic zaradi darovalčeve premoženjske stiske (539. člen) in preklic zaradi hude nehvaležnosti (540. člen).
delniška družba - odpoklic člana uprave - odpoklic predsednika uprave - nadzorni svet - hujša kršitev obveznosti - potek mandata - odpravnina - sklep nadzornega sveta - neveljavnost sklepa nadzornega sveta - utemeljeni razlogi za odpoklic
Iz zgoraj navedenega izhaja, da NS toženke tožnikov z izpodbijanim sklepom ni odpoklical iz utemeljenih razlogov po 268. členu ZGD-1. V takšni situaciji sicer drži razlog sodišča prve stopnje, da ZGD-1 ne vsebuje določb o neveljavnosti sklepa nadzornega sveta, vendar je ob začetni neenotnosti (novejša) sodna praksa, kot pravilno izpostavlja pritožba, dopustila presojo veljavnosti sklepa, takšno smer pa zagovarja tudi pravna teorija.3 Stališče sodišča prve stopnje, ki temelji na osamljeni odločbi VS RS, da veljavnosti sklepov nadzornega sveta ni mogoče presojati, je zmotno in bi pripeljalo do tega, da bi ob veljavnosti sklepov nadzorni svet v praksi postal prevladujoči organ delniške družbe. V primerih kot je obravnavani je treba glede veljavnosti sklepov nadzornega sveta smiselno uporabiti OZ (analogna uporaba 86. člen OZ (ničnost pogodb) v zvezi s 14. členom OZ (drugi pravni posli)). Neveljaven sklep vodi k neveljavnosti odpoklica, pri čemer materialne napake sklepa (npr. njegova neutemeljenost na podlagi zakonske določbe 268. člena ZGD-1) povzročijo njegovo ničnost. Ničnost načeloma učinkuje za nazaj (ex tunc), vendar pa je treba v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ali predsednika zaradi neutemeljenih razlogov, učinke ničnosti iz razlogov pravne varnosti omejiti. Odpoklic je zato veljaven, dokler njegova njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. Posledica tega pravila je v tem, da se štetje mandata, za katerega je član uprave oziroma predsednik opravljal funkcijo, ne ustavi med trajanjem sodnega spora o neveljavnosti sklepa nadzornega sveta, in v tem, da novi (nadomestni) član uprave lahko v vmesnem času veljavno opravlja funkcijo. Povedano drugače, tožnika se v konkretnem primeru, ko bi njun mandat po lastnih in neprerekanih navedbah v vsakem primeru, če ne bi bilo spornega odpoklica, potekel v času trajanja postopka na prvi stopnji sojenja (dne 20. 8. 2017), v družbo ne moreta reintegrirati in tudi ne moreta uspešno nasprotovati imenovanju drugega predsednika uprave, ki nenazadnje niti ni bil stranka te pravde.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del večstanovanjske stavbe - namen ZVEtL - kriteriji za določitev - uporaba meril in kriterijev - upravni akt - gradnja stavbe - namen uporabe
Obseg zemljišča, namenjenega za redno rabo stavbe, je treba presojati tudi z zgodovinskega vidika, in sicer po urbanističnih merilih v času gradnje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno povzelo izvedenkino mnenje, da je v času izgradnje stavba predstavljala vrtno zasnovo, za katero je bilo v takratnem času značilno, da so si vir oskrbe priskrbeli na pripadajočem zemljišču, zaradi česar je bilo to tudi relativno obsežno. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da se stavba po zasnovi ni nahajala v starem strnjenem mestnem jedru, temveč na njegovem obrobju, kot je prepričljivo pojasnila izvedenka. Poleg tega se po določbah ZVEtL-1, ki izrecno napotuje na preteklo urejenost zemljišča, ugotavljajo pravice, pridobljene v preteklosti.
skupno premoženje - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - večvrednost nepremičnine - vlaganje zakoncev v premoženje tretje osebe - vlaganje zakoncev v nepremičnino tretjega - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - prispevek zakonca - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - trditveno in dokazno breme - domneva priznanja dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Kot prispevka tožnika k vlaganjem ni mogoče opredeliti le njegovega fizičnega dela, temveč je potrebno upoštevati tudi njegov finančni prispevek. Tožnikovega prispevka tudi ni mogoče obravnavati neodvisno od prispevka prve toženke. Ker slednja ni trdila, da je razpolagala s posebnim premoženjem, so bila namreč vsa dela in plačila bivših zakoncev opravljena v breme skupnega premoženja, ne glede na to, kdo jih je izvedel in s čigavega računa jih je plačal.
Trditveno in dokazno breme sta ločena. Da stranka prepreči domnevo priznanja dejstev, ki jih navaja nasprotna stranka, jim mora obrazloženo nasprotovati (drugi odstavek 214. člena ZPP). Ta dolžnost sodi v njeno trditveno breme, z njeno izpolnitvijo pa stranka ustvari potrebo po dokaznem postopku, v katerem sodišče izvaja, primerja in sooča različne dokaze ter si na ta način oblikuje spoznanje o resničnosti (pravno pomembnih) trditev pravdnih strank. Nenasprotovanje vsebini posameznega dokaza pa ne ustvarja domneve priznanja navedb nasprotne stranke, kakor tudi ne priznanja verodostojnosti izvedenega dokaza. Kljub temu, da tožnik ni ugovarjal izpovedbama tožencev, je zato sodišče prve stopnje smelo ugotoviti dejansko stanje, ki ni skladno z njuno vsebino.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - ugoditev predlogu - sprememba odločbe na drugi stopnji - fikcija vročitve - nepravilna vročitev tožbe - dejansko bivališče - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - dejanski prejem pisanja
Fikcije vročitve ni mogoče vzpostaviti na naslovu, na katerem stranka dejansko ne biva. To velja tudi v primeru, ko je stranka prekršila (upravnopravno) dolžnost prijave spremembe stalnega bivališča, naslova za vročanje in odhoda v tujino ter ni poskrbela za možnost vročanja sodnih pošiljk v tujini.
Vročitev tožbe s fikcijo v juniju 2018 ni bila opravljena pravilno. Tožba s prilogami je bila toženki vročena dne 14. 8. 2018, ko jo je dejansko prejela in se seznanila z njeno vsebino. Odgovor na tožbo je vložila dne 22. 8. 2018, torej znotraj zakonsko določenega osemdnevnega roka, zato do zamude roka ni prišlo. Ta ugotovitev pa ima za posledico neutemeljenost toženkinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je osnovni pogoj za ugoditev takšnemu predlogu prav obstoj strankine zamude.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Res je, da tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021933
OZ člen 75, 131, 131/1, 768. ZOdv člen 12.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pravno svetovanje - pooblastilno razmerje - protipravnost ravnanja - prenehanje mandatnega razmerja - trajanje mandata - odpoved pooblastila - vzročna zveza - kršitev mandatne pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe
Kadar je prevzemnik mnenja, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja, mora slednjega na to opozoriti in zahtevati nova navodila. Odvetnik je ravnal korektno, ko je tožnici predstavil svoje stališče glede zastaranja odškodninskega zahtevka, nato pa je prišlo do njunega razhoda, prevzema dokumentacije in odpovedi (oziroma morebiti preklica) pooblastilnega razmerja. V skladu z 12. členom Zakona o odvetništvu lahko stranka pooblastilo v vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove, zato takšnega ravnanja tudi ni mogoče šteti kot nedopustnega. Ker pooblastilnega razmerja torej ni bilo več, odvetnikova nevložitev tožbe zoper odvetnico B. in odgovornostno zavarovalnico ne predstavlja kršitve dolžnosti iz mandatne pogodbe ali pravil odvetniške stroke oziroma etike.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - spolzka tla - padec - huda telesna poškodba - poškodbe glave in možganov - odmera odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - pravična odškodnina - primerljiva odškodnina - stroški postopka
Za zelo težko poškodbo glave in možganov je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravična denarna odškodnina 35.000 EUR, ki se ustrezno umešča med podobno hude primere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025424
ZPP člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje - posebno premoženje - ponovno odločanje - ugoditev reviziji - prepričljiva dokazna ocena - začetek gradnje objekta - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - darilo enemu od zakoncev - stroški revizijskega postopka
Tožnik je sicer dokazal prejem odškodnine v letu 1997 ter podarjen denar s strani očeta, ne pa tudi, da je ta sredstva porabil za nakup parcel in gradnjo zidanice. Zato ne gre za njegovo posebno premoženje, temveč za skupno premoženje obeh zakoncev.
Dokazna ocena je skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno opravilo presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter pri odločitvi, katera dejstva šteje za dokazana, upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka.
Zapis, da je "imel krvavo zraven levega ušesa in levega očesa; bilo mu je slabo", ne konkretizira zakonskih znakov lahke telesne poškodbe. Navedba, da je imel "krvavo" sicer lahko kaže na sled poškodbe, vendar s tem še ni določno opisano niti kateri del telesa in kako je bil poškodovan (zakonski znak: telesna poškodba) niti posledice telesne poškodbe (zakonski znak: začasna okvarjenost ali oslabljenost kakšnega dela telesa ali organa, ali začasno zmanjšana zmožnost za delo ali prizadetost oškodovančeve zunanjosti ali začasna okvarjenost zdravja). Prav tako omemba "slabosti", brez natančnejšega opisa le-te, ne predstavlja konkretizacije posledice lahke telesne poškodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izročeni denar ni predstavljal posojila, saj je med pravdnima strankama manjkalo soglasje volj o tem, da bo toženka po določenem času tožniku vrnila enak znesek denarja. Pravno poslovno razmerje, ki je obstajalo med pravdnima strankama v času izročitve denarja za ustanovitev družbe, je bilo po svoji vsebini družbena pogodba.
Iz zatrjevanih dejstev nesporno izhaja, da sta pravdni stranki sklenili gospodarsko pogodbo, ki jo je tožeča stranka v celoti izpolnila, tožena stranka pa računov ni plačala. Tožena stranka je dolžna plačati račune (drugi odstavek 442. člena OZ). Njena dolžnost izpolnitve obveznosti plačila pa izhaja že iz splošne določbe 9. člena OZ, ki določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00021650
ZVEtL-1 člen 35, 35/1, 43, 48, 48/2. ZVEtL člen 7, 30.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - udeleženec postopka - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča za obravnavano stavbo pravilno izhajalo iz kriterijev po prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 44/4. ZPP člen 354, 355. ZZ člen 62. ZZDej člen 92.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna podlaga odločanja - merila (kriteriji) za odmero - zelenica - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva - vprašanje lastništva - lastništvo nepremičnine - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - izjema - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora nasprotne udeleženke z vidika varstva premoženjsko pravnih interesov. V postopku na prvi stopnji je zatrjevala, da je postala lastnica sedaj sporne parcele na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o zdravstveni dejavnosti ter vknjižbenega dovoljenja z dne 13. 5. 1993, na podlagi katerih se je pri prvotni parceli 656/29 vknjižila lastninska pravica njej v korist.
ZVETL-1 v prvem odstavku 44. člena postavlja zakonsko domnevo, da je skupno pripadajoče zemljišče skupna last lastnikov stavb. Ta na novo določena domneva pa je izpodbojna. Prav to je s svojim ugovorom storila nasprotna udeleženka. Tretji in četrti odstavek 44. člena ZVEtL-1 sodišču ne dopuščata posega v lastninsko pravico tretjih oseb, če je bila ta na zatrjevanih pripadajočih zemljiščih pridobljena na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa.
Zakon o zavodih je v prehodnih in končnih določbah (62. člen in nasl.) določil lastninjenje premoženja, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovnih organizacij, med drugih tudi zdravstvenih, ter je lastninsko pravico podelil ustanovitelju organizacije. Zakon o zdravstveni dejavnosti pa je v prehodnih in končnih določbah (92. člen in nasl.) določil, da premoženje javnih zavodov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, kot lastnina preide na Republiko Slovenijo, ta pa lahko pravice ustanovitelja prenese na širšo lokalno skupnost.
Od presoje utemeljenosti ugovora, ali je nasprotna udeleženka lastnica sporne parcele na podlagi navedenih zakonov, je odvisna pravilna uporaba materialnopravnega določila 44. člena ZVETL-1, od tega pa odločitev sodišča, komu bo sporna parcela pripadla.
Glede na to, da vprašanje lastninske pravice nasprotne udeleženke predstavlja samostojno in sklenjeno pravno celoto, katere sodišče prve stopnje v prvem postopku ni obravnavalo, je bilo treba zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje in s tem strankam zagotoviti pravico do pritožbe.
prodajna pogodba - menica - lastna bianco menica - izdaja sodbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe odgovorila na prav vse trditve tožene stranke, s katerimi je ugovarjala tožbenemu zahtevku, tožena stranka pa na te njene trditve ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP štejejo za priznana dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in pravilno zaključilo, da pravno odločilno dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka so bili tako izpolnjeni.
ZFPPIPP člen 428, 428/2, 432, 433, 433/1, 435, 435/1. ZSReg člen 9, 9/1, 9/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pravica do pritožbe - obvestilo državnega organa - začetek postopka po uradni dolžnosti
V kolikor sodišče na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP ne začne po uradni dolžnosti postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejelo obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti. Ta oseba nima statusa udeleženke postopke izbrisa, posledično nima zato praviloma niti pravice do pritožbe zoper sklep registrskega sodišča v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru pa ima pravico do pritožbe, ker jo je že registrsko sodišče obravnavalo kot udeleženko postopka - predlagateljico; zmotnost take obravnave pa je pritožnica s pritožbo tudi izrecno izpodbijala in v tem delu s pritožbo tudi uspela.