Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/2.
nadomestilo za unovčenje stečajne mase - osnova za izračun nadomestila
Višino zneska, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, nastale v zvezi z unovčenjem stečajne mase. Med te stroške sicer spada tudi nadomestilo upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev (nadomestilo). Nadomestilo je izračunljivo, čeprav osnova za izračun nadomestila ni znana, dokler se ne izračuna višine nadomestila. Zaradi zagotovitve enotnega načina izračuna nadomestila bi le-te moral vsebovati Pravilnik, pa jih ne. Dokler je temu tako, se kot osnova za izračun nadomestila upošteva znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, razen nadomestila upravitelju.
gradbena pogodba - dodaten rok za izpolnitev - bistvena sestavina pogodbe - fiksen rok - razdrtje pogodbe - dodatna dela - izvedenec gradbene stroke
Iz prvega odstavka 3. člena gradbene pogodbe jasno izhaja, da je bil toženec dolžan vsa prevzeta dela dokončati do 5. 6. 2015 in da je rok bistvena sestavina pogodbe. Ni pravno relevantno, da je bil ta datum določen kasneje in ne ob podpisu pogodbe (ko je bil ustno dogovorjen enomesečni rok za dokončanje vseh del). Bistveno je, da je bil v času veljavnosti pogodbe (sporazumno) dogovorjen (z njim pa je soglašal tudi dejanski izvajalec del).
ZST-1 člen 12a, 12a/1. ZZZDR člen 12, 20. ZUPJS člen 10, 10/5.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - zakonska zveza
Skladno z 20. členom ZZZDR poročena oseba ne more skleniti nove zakonske zveze. Ker je tožnica še poročena, se njena zveza z ... ne more šteti za zunajzakonsko skupnost. To izhaja tudi iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti le za primere, ko ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Torej ... pri odločanju o tožničinem predlogu za taksno oprostitev ni mogoče šteti kot družinskega člana.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - prednostne terjatve
Tudi višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da glede na navedene okoliščine, ob upoštevanju skupnih dolgov, ni primerna določitev najkrajšega preizkusnega obdobja, ki ga sicer zakon določa v razponu.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 49/4, 121, 121/1. ZPP člen 298, 298/4, 365, 365-1.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je v skupno obravnavo združilo postopka, ki sta oba še v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba ni dovoljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vsakemu poklicno skrbnemu bančnemu uslužbencu jasno, da ima lahko napačen podatek o naslovu komitenta za slednjega negativne posledice, saj banka dokumentacijo pošilja po pošti in se lahko zgodi, da česa ne bo prejel oziroma bo prišlo v neprave roke, kar se je tudi zgodilo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je uslužbenka prvotožene stranke pri urejanju spremembe tožnikovega naslova napisala napačni naslov in da vsekakor gre za dejanje, ki utegne povzročiti škodo in tudi dejansko jo je in zato gre za nedopustno ravnanje, za katerega kot njen delodajalec po določbi prvega odstavka 147. člena OZ odgovarja prvotožena stranka.
Za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi napačno izvedene poštne storitve, zakon vzpostavlja odgovornost izvajalca poštnih storitev (1. točka prvega odstavka 50. člena ZPSto-2).
Prenos poštnih pošiljk ima po mnenju pritožbenega sodišča bistvene lastnosti prevozne pogodbe, kot je to opredeljeno v 666. do 703. členu OZ.
vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Vprašanje utemeljenosti predloga se presoja le v fazi, ko je že vzpostavljeno tristrano razmerje, ne pa v fazi predhodnega preizkusa, ki je namenjen preizkušanju procesnih pomanjkljivosti.
delna sodba - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - dodelitev otroka očetu - stiki staršev z otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem
Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.
SPZ člen 24, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 70. ZPP člen 13, 207, 207/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - posest - obstoj posesti - dobroverna posest - lega nepremičnine - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - izvedenec geodetske stroke - ogled - založitev predujma za izvedenca
V konkretnem primeru je bilo med pravdnima strankama sporno, kje naj bi se v naravi nahajala parcela št. 147/3 k.o. ..., na kateri naj bi tožeča stran(ka) po lastnih trditvah lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem. Pravdni stranki sta prav iz tega razloga predlagali dokaz s postavitvijo izvedenca geodetske stroke, ki pa ga, ker tožeča stranka za to potrebnega (in s strani sodišča naloženega) predujma ni poravnala, sodišče prve stopnje ni moglo izvesti. Ker to dejansko vprašanje ni bilo razrešeno, posledično tudi ni moglo presoditi resničnosti trditev tožeče stranke, da je na omenjeni parceli imela posest (dejansko oblast). Glede na to, da je bilo dokazno breme obstoja posesti (dejanske oblasti) na parceli št. 147/3 k.o. ... na tožeči stranki, ki pa mu zaradi prej omenjenega razloga ni zadostila, sodišče prve stopnje njenim trditvam o priposestvovanju ni moglo slediti.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je obstajalo soglasje o tem, da bo financiranje (posojanje denarja za točno določen namen) potekalo po etapah ("projektno") in da morajo biti za vsako izpolnjene posebne predpostavke - za veljavnost vsake posamezne pogodbe (povezane s skupnim, že omenjenim namenom) morajo biti izpolnjene posebne predpostavke, in če slednje niso podane, lahko odpade tudi pogodbeni temelj celotnega posla (ali okvirne pogodbe z odloženim pogojem).
odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lestev
Tožnikov soprispevek je ovrednoten na 20 % upoštevaje dejstvo, da lestve ni uporabljal v skladu s pravili varnega dela, da je vrsto let pred škodnim dogodkom zaradi potreb dela uporabljal dejansko identične lestve, da je bil seznanjen z njihovimi lastnostmi ter dejstvom, da se na njih nahaja premogov prah.
ZD člen 72, 72/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - veljavnost oporoke - ustna oporoka
V konkretnem primeru, kjer je vprašljiv obstoj in izkazanost izrednih razmer, ki bi opravičevale veljavnost ustne oporoke, upoštevaje pri tem še navedbe zakonitih dedinj o neverodostojnosti oporočne priče, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje,da je pravica oporočnih dedičev manj verjetna oziroma da je bolj verjetna pravica zakonitih dedinj, ki ustne oporoke ne priznavata.
ZZK-1 člen 124.. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200, 200/4.
zaznamba razlastitvenega postopka - pogoji za vpis zaznambe postopka - začetek postopka razlastitve
Ker je s trenutkom začetka upravnega postopka razlastitve do njegovega pravnomočnega konca že po samem zakonu omejena lastninska pravica na celotni nepremičnini-zemljiški parceli kot objektu zemljiškega prava (in ne le na njenem delu), zemljiškoknjižno sodišče to dejstvo v pravni evidenci nepremičnin z zaznambo zgolj publicira in naredi pravno posledico tega dejstva zemljiškoknjižno učinkovito.
OZ člen 131, 171. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 7, 7/1, 9, 19. ZPP člen 340, 341.
vmesna sodba v odškodninskem sporu - temelj odškodninskega zahtevka - deljena odgovornost za škodo - subjektivna odškodninska odgovornost - neustrezna delovna oprema - varnost in zdravje pri delu - nevarna stvar - soprispevek delavca k škodnemu dogodku
Zgolj dejstvo, da je priklopno vozilo izpolnjevalo varnostno - tehnične zahteve za uporabo v cestnem prometu in je imelo veljavno prometno dovoljenje namreč še ne pomeni, da je sporni zabojnik tudi predstavljal ustrezno oziroma primerno delovno sredstvo, varno za uporabo.
delni umik tožbe - stroškovna odločitev - uspeh strank v postopku
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), od preostanka zahtevanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. V tem postopku je bila tožba delno umaknjena takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka, zato lahko tožnica zahteva od toženke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020832
KZ-1 člen 173, 173/2-1. ZKP člen 266, 364, 364/7, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - senatno sojenje - odvzem bioloških sledi - odločilna dejstva
Ker je bila po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje z dne 29. 9. 2017 zadeva vrnjena v novo sojenje in ne v fazo pred tem, bi glavna obravnava smela biti opravljena le pred predsednico senata in brez dveh sodnikov porotnikov.
Odvzem brisa s penisa je nedvomno eno izmed zdravniških dejanj po drugem odstavku 266. člena ZKP, ki se sme opraviti celo takrat, ko tisti, ki naj bo pregledan, v pregled ne privoli. Tega dejstva z izdano odredbo ni mogoče spremeniti, je pa na njeni podlagi mogoče utemeljiti uporabo sile, ki je v primeru privolitve popolnoma nepotrebna.
Odločilna dejstva so dejstva kot izhajajo iz opisa dejanja, o katerem je bilo z izrekom sodbe odločeno.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razpis predobravnavnega naroka - zahteva za izločitev dokazov - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dopustnost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe
Opravljeni predobravnavni narok, ki sicer v skrajšanem postopku ni obvezen, je suspendiral posebno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, pa čeprav je bil predlog za izločitev podan pred začetkom glavne obravnave. Pritožba se zato kot neutemeljena zavrže.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli.
ZKP člen 148, 148/4, 235a. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNDM-2 člen 35a, 35b. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
izločitev dokazov - utemeljeni razlogi za sum - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - tajni podatki - odveza varovanja zaupnosti - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Policisti SENDM so opravljali naloge po 4. členu ZNPPol, za kar so imeli pooblastila po ZNDM-2 in vsa pooblastila, ki jih dajeta ZNPPol in ZKP. Policisti so imeli za svoje ravnanje pooblastilo v 35.a in 35.b členu ZNDM-2, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Glede na povedano sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da namen zaustavitve policistov SENDM ni bil v izogibanju kazensko pravnih jamstev kot to očitajo pritožniki, pač pa so policisti SENDM imeli pooblastilo za svoje ravnanje v določbah ZKP, ZNPPol in ZNDM. Ukrepanje policistov SENDM v predkazenskem postopku se tudi po presoji pritožbenega sodišča izkaže kot zakonito, zaradi česar sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ob opisanem postopku zaustavitve vozila, ki ga je vozil obtoženi, in ob izvedenem postopku na podlagi 35.a in 35.b člena ZNDM-2 ni bil kršen privilegij zoper samoobtožbo, zato ne gre za nedovoljene dokaze in je bilo pritožbo zagovornikov obtoženca kot neutemeljeno zavrniti.