nerazumljiv izrek sodbe - pravni interes za pritožbo - pravna korist za vložitev pravnih sredstev
Izrek sodbe ni nerazumljiv, saj je povsem jasno, da gre za razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka glede prve tožnice in ne zoper prvo tožnico. To nenazadnje povsem jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša izključno na prvo tožnico.
Ker se pravni položaj drugega tožnika zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvega tožnika, v ničemer ne bi izboljšal, je višje sodišče njegovo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo.
ZFPPIPP člen 49, 49/2, 49/4, 121, 121/1. ZPP člen 298, 298/4, 365, 365-1.
predhodni postopek zaradi insolventnosti - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je v skupno obravnavo združilo postopka, ki sta oba še v fazi predhodnega postopka zaradi insolventnosti. Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba ni dovoljena.
zamudna sodba - dejansko stanje - dokazni postopek - nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - Facebook
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca medicinske stroke in razpisati glavno obravnavo. V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati v dokaznem postopku, ampak za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
ZKP člen 148, 148/4, 235a. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNDM-2 člen 35a, 35b. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
izločitev dokazov - utemeljeni razlogi za sum - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - tajni podatki - odveza varovanja zaupnosti - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Policisti SENDM so opravljali naloge po 4. členu ZNPPol, za kar so imeli pooblastila po ZNDM-2 in vsa pooblastila, ki jih dajeta ZNPPol in ZKP. Policisti so imeli za svoje ravnanje pooblastilo v 35.a in 35.b členu ZNDM-2, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Glede na povedano sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da namen zaustavitve policistov SENDM ni bil v izogibanju kazensko pravnih jamstev kot to očitajo pritožniki, pač pa so policisti SENDM imeli pooblastilo za svoje ravnanje v določbah ZKP, ZNPPol in ZNDM. Ukrepanje policistov SENDM v predkazenskem postopku se tudi po presoji pritožbenega sodišča izkaže kot zakonito, zaradi česar sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ob opisanem postopku zaustavitve vozila, ki ga je vozil obtoženi, in ob izvedenem postopku na podlagi 35.a in 35.b člena ZNDM-2 ni bil kršen privilegij zoper samoobtožbo, zato ne gre za nedovoljene dokaze in je bilo pritožbo zagovornikov obtoženca kot neutemeljeno zavrniti.
vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Vprašanje utemeljenosti predloga se presoja le v fazi, ko je že vzpostavljeno tristrano razmerje, ne pa v fazi predhodnega preizkusa, ki je namenjen preizkušanju procesnih pomanjkljivosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je vsakemu poklicno skrbnemu bančnemu uslužbencu jasno, da ima lahko napačen podatek o naslovu komitenta za slednjega negativne posledice, saj banka dokumentacijo pošilja po pošti in se lahko zgodi, da česa ne bo prejel oziroma bo prišlo v neprave roke, kar se je tudi zgodilo v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je uslužbenka prvotožene stranke pri urejanju spremembe tožnikovega naslova napisala napačni naslov in da vsekakor gre za dejanje, ki utegne povzročiti škodo in tudi dejansko jo je in zato gre za nedopustno ravnanje, za katerega kot njen delodajalec po določbi prvega odstavka 147. člena OZ odgovarja prvotožena stranka.
Za škodo, ki nastane med prenosom priporočene in vrednostne poštne pošiljke ter poštnega paketa zaradi napačno izvedene poštne storitve, zakon vzpostavlja odgovornost izvajalca poštnih storitev (1. točka prvega odstavka 50. člena ZPSto-2).
Prenos poštnih pošiljk ima po mnenju pritožbenega sodišča bistvene lastnosti prevozne pogodbe, kot je to opredeljeno v 666. do 703. členu OZ.
izločitev dokazov v skrajšanem postopku - razpis predobravnavnega naroka - zahteva za izločitev dokazov - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dopustnost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe
Opravljeni predobravnavni narok, ki sicer v skrajšanem postopku ni obvezen, je suspendiral posebno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov, pa čeprav je bil predlog za izločitev podan pred začetkom glavne obravnave. Pritožba se zato kot neutemeljena zavrže.
ZZK-1 člen 124.. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 200, 200/4.
zaznamba razlastitvenega postopka - pogoji za vpis zaznambe postopka - začetek postopka razlastitve
Ker je s trenutkom začetka upravnega postopka razlastitve do njegovega pravnomočnega konca že po samem zakonu omejena lastninska pravica na celotni nepremičnini-zemljiški parceli kot objektu zemljiškega prava (in ne le na njenem delu), zemljiškoknjižno sodišče to dejstvo v pravni evidenci nepremičnin z zaznambo zgolj publicira in naredi pravno posledico tega dejstva zemljiškoknjižno učinkovito.
odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lestev
Tožnikov soprispevek je ovrednoten na 20 % upoštevaje dejstvo, da lestve ni uporabljal v skladu s pravili varnega dela, da je vrsto let pred škodnim dogodkom zaradi potreb dela uporabljal dejansko identične lestve, da je bil seznanjen z njihovimi lastnostmi ter dejstvom, da se na njih nahaja premogov prah.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je obstajalo soglasje o tem, da bo financiranje (posojanje denarja za točno določen namen) potekalo po etapah ("projektno") in da morajo biti za vsako izpolnjene posebne predpostavke - za veljavnost vsake posamezne pogodbe (povezane s skupnim, že omenjenim namenom) morajo biti izpolnjene posebne predpostavke, in če slednje niso podane, lahko odpade tudi pogodbeni temelj celotnega posla (ali okvirne pogodbe z odloženim pogojem).
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.
Šele z obvestitvijo dolžnika nastane njegova obveznost, da namesto odstopniku terjatve (veljavno) izpolni njenemu prevzemniku. Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik (iz)ve za odstop terjatve in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, kako oziroma na kakšen način je dolžnik za odstop izvedel.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek - odškodnina za strah - poškodba pri teku
Sodišče druge stopnje soprispevek tožnika glede na ugotovljeno ocenjuje na 10 %. Ne gre spregledati, da je šlo za eksploziven hiter tek na neznanem področju, lovila se je skupina storilcev, zaradi slednjega pa je tožnik pri opravljanju svojih obveznosti bil osredotočen predvsem na njih.
Strah je bil zgolj trenuten in neznaten, saj padec ni bil silovit in v takšnih okoliščinah, da bi se tožnik lahko upravičeno zbal za svoje življenje oziroma zdravje.
Sodišče druge stopnje je po pregledu sodne prakse zaključilo, da je odškodnina za tovrstne poškodbe, kot jih je utrpel tožnik, v višini cca dveh povprečnih neto plač povsem primerljiva z drugimi podobnimi primeri za lahke telesne bolečine po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice, kjer se odmerjene odškodnine gibljejo v višini cca 2 povprečnih plač (II Ips 644/2007, II Ips 61/2009 z dne 18. 6. 2009).
Kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1 stori, kdor v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga. Opis dejanja je obdolženki očital prvo izvršitveno obliko, torej da je v izvršbi zavestno izterjala več, kot je bil dolžnik (sedaj oškodovanec) dolžan plačati. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da je obdolženka kot upnica v izvršilnem postopku zoper oškodovanca oziroma dolžnika vložila izvršilni predlog zaradi izterjave preživnine in mu priložila izvršilni naslov – poravnavo Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 5. 2008, opr. št. N 202/2008, pri tem pa vedela, da je z istim oškodovancem 31. 8. 2011 sklenila novo sodno poravnavo, opr. št. N 472/2011, ki jo je zamolčala ter v kateri je bil povsem spremenjen dogovor med staršema o dodelitvi mld. Ž. S. v vzgojo in varstvo, spremenjen preživninski zavezanec in preživninska obveznost, s čimer je bila dejansko prejšnja sodna poravnava z dne 6. 5. 2008 razveljavljena, ji ni mogoče slediti v pritožbenih navedbah, da naj bi šlo zgolj za civilni postopek med upnikom in dolžnikom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020832
KZ-1 člen 173, 173/2-1. ZKP člen 266, 364, 364/7, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372/1.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - senatno sojenje - odvzem bioloških sledi - odločilna dejstva
Ker je bila po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje z dne 29. 9. 2017 zadeva vrnjena v novo sojenje in ne v fazo pred tem, bi glavna obravnava smela biti opravljena le pred predsednico senata in brez dveh sodnikov porotnikov.
Odvzem brisa s penisa je nedvomno eno izmed zdravniških dejanj po drugem odstavku 266. člena ZKP, ki se sme opraviti celo takrat, ko tisti, ki naj bo pregledan, v pregled ne privoli. Tega dejstva z izdano odredbo ni mogoče spremeniti, je pa na njeni podlagi mogoče utemeljiti uporabo sile, ki je v primeru privolitve popolnoma nepotrebna.
Odločilna dejstva so dejstva kot izhajajo iz opisa dejanja, o katerem je bilo z izrekom sodbe odločeno.
Tožnik se je sicer poškodoval pri opravljanju dejavnosti zavarovanca toženke, vendar pri ročnem premeščanju steklenih elementov, kar je dejavnost, ki ni bila vključena v zavarovanje, saj ne pomeni nevarnostnega vira navedenega na zavarovalni polici.
ZDR-1 člen 33, 35, 36, 37, 84, 109, 109/1.. OZ člen 136, 136/1, 136/2.. KZ-1 člen 29.. ZPP člen 348.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prištevnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - huda malomarnost - actio libera in causa
Raziskovanje, ali je imela tožnica res posebej tehten razlog za opijanje, bi težko privedlo do zaključka o izključitvi krivde oziroma hude malomarnosti. Navedene okoliščine bi utegnile biti relevantne za uporabo prvega odstavka 109. člena ZDR-1 - za presojo, ali je bila nujna najstrožja sankcija takojšnjega prenehanja delovnega razmerja. Tožnica pa niti ni navedla razloga za opijanje niti ni podala kakšnih drugih relevantnih navedb, ki bi jo lahko razbremenile krivde za kršitev delovnih obveznosti. Tožnica je zvečer začela in nadaljevala z nočnim opijanjem, čeprav je imela naslednji dan službo.
Vendar pa pri hudi malomarnosti niti ne gre za vprašanje, ali se je delavec zavedal, da bo storil dejanje, ki bo imelo škodljive posledice ali ne (za to gre pri kazenski obliki (ne)zavestne malomarnosti), temveč za vprašanje, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo. Tudi zaradi odprave nasprotujočih si ugotovitev sodišča prve stopnje glede vsebine izvedenskega mnenja je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo.
Sankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t.i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda). Člen 136 OZ pa določa: Kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali zaradi kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu (prvi odstavek). Kdor povzroči drugemu škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje (drugi odstavek). Navedeno pomeni, da tudi, če bi držalo, da je tožnica prišla na delo docela nerazsodna, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, kar pa po ugotovitvi pritožbenega sodišča iz izvedenskega mnenja niti ne izhaja, s tem še ne bi bila razbremenjena odgovornosti za svoje ravnanje, saj se je sama spravila v stanje opitosti, ni pa dokazala, da je brez svoje krivde zašla v tako stanje.
Tožnica je bila dolgoletna delavka tožene stranke, zaradi česar ji je bilo pravilno izpolnjevanje obveznosti dobro znano, prav tako pa tudi posledice kršitev obveznosti. Sicer ni bila odvisna od alkohola, da bi bila npr. v tem ovira za pravilno dojemanje izpolnjevanja obveznosti. Zanemarila je skrb, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Za hudo malomarnost gre pri skrajno nepazljivem ravnanju, ki odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu ''skupinski habilitator'', na katerem je morala skrbeti za duševno in telesno prizadete varovance, ki so v pretežni meri odvisni od tuje pomoči. Že iz tega jasno izhaja, za kako občutljivo skupino je šlo in kaj se je od tožnice pričakovalo.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/2.
nadomestilo za unovčenje stečajne mase - osnova za izračun nadomestila
Višino zneska, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, nastale v zvezi z unovčenjem stečajne mase. Med te stroške sicer spada tudi nadomestilo upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev (nadomestilo). Nadomestilo je izračunljivo, čeprav osnova za izračun nadomestila ni znana, dokler se ne izračuna višine nadomestila. Zaradi zagotovitve enotnega načina izračuna nadomestila bi le-te moral vsebovati Pravilnik, pa jih ne. Dokler je temu tako, se kot osnova za izračun nadomestila upošteva znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, razen nadomestila upravitelju.
Ker je zemljiškoknjižno dovolilo (tega vsebuje tudi predložena izbrisna pobotnica) strogo formalen dokument tako glede oblike kot glede vsebine (kot to določa 23. člen SPZ), veljavnosti izbrisne pobotnice ni mogoče razširiti tudi na parcele, ki ga to dovolilo (v izbrisni pobotnici) ne vsebuje. Zato vsaj zaenkrat ni izkazano, da bi se prva toženka odpovedala maksimalni hipoteki na nepremičninah tožnikov, kar je sicer ena od dopustnih podlag za izbris hipoteke (3. alineja drugega odstavka 154. člena SPZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniki niso izkazali že prvega pogoja za izdajo začasne odredbe.
delna sodba - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - dodelitev otroka očetu - stiki staršev z otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dokazovanje z izvedencem
Za dečka bo bolje poskrbljeno, če bo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, saj v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da bi prišlo do odtujitve dečka od očeta.