Kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1 stori, kdor v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga. Opis dejanja je obdolženki očital prvo izvršitveno obliko, torej da je v izvršbi zavestno izterjala več, kot je bil dolžnik (sedaj oškodovanec) dolžan plačati. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, da je obdolženka kot upnica v izvršilnem postopku zoper oškodovanca oziroma dolžnika vložila izvršilni predlog zaradi izterjave preživnine in mu priložila izvršilni naslov – poravnavo Okrožnega sodišča v Celju z dne 6. 5. 2008, opr. št. N 202/2008, pri tem pa vedela, da je z istim oškodovancem 31. 8. 2011 sklenila novo sodno poravnavo, opr. št. N 472/2011, ki jo je zamolčala ter v kateri je bil povsem spremenjen dogovor med staršema o dodelitvi mld. Ž. S. v vzgojo in varstvo, spremenjen preživninski zavezanec in preživninska obveznost, s čimer je bila dejansko prejšnja sodna poravnava z dne 6. 5. 2008 razveljavljena, ji ni mogoče slediti v pritožbenih navedbah, da naj bi šlo zgolj za civilni postopek med upnikom in dolžnikom.
Ker je zemljiškoknjižno dovolilo (tega vsebuje tudi predložena izbrisna pobotnica) strogo formalen dokument tako glede oblike kot glede vsebine (kot to določa 23. člen SPZ), veljavnosti izbrisne pobotnice ni mogoče razširiti tudi na parcele, ki ga to dovolilo (v izbrisni pobotnici) ne vsebuje. Zato vsaj zaenkrat ni izkazano, da bi se prva toženka odpovedala maksimalni hipoteki na nepremičninah tožnikov, kar je sicer ena od dopustnih podlag za izbris hipoteke (3. alineja drugega odstavka 154. člena SPZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniki niso izkazali že prvega pogoja za izdajo začasne odredbe.
vročitev predloga za ureditev razmerij nasprotnemu udeležencu - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Vprašanje utemeljenosti predloga se presoja le v fazi, ko je že vzpostavljeno tristrano razmerje, ne pa v fazi predhodnega preizkusa, ki je namenjen preizkušanju procesnih pomanjkljivosti.
nerazumljiv izrek sodbe - pravni interes za pritožbo - pravna korist za vložitev pravnih sredstev
Izrek sodbe ni nerazumljiv, saj je povsem jasno, da gre za razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev postopka glede prve tožnice in ne zoper prvo tožnico. To nenazadnje povsem jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša izključno na prvo tožnico.
Ker se pravni položaj drugega tožnika zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvega tožnika, v ničemer ne bi izboljšal, je višje sodišče njegovo pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo.
spor majhne vrednosti - register upravnikov - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - stroški upravljanja - obstoj obligacijskega razmerja - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva
Nemogoče je namreč dokazati negativno dejstvo, zato dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje t.i. pozitivno dejstvo, v predmetnem postopku obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama. Toženec je tako predložil listino, iz katere izhaja, da je obligacijsko razmerje med strankama prenehalo, medtem ko tožnica nasprotnega ni dokazala.
delni umik tožbe - stroškovna odločitev - uspeh strank v postopku
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), od preostanka zahtevanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. V tem postopku je bila tožba delno umaknjena takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka, zato lahko tožnica zahteva od toženke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - lestev
Tožnikov soprispevek je ovrednoten na 20 % upoštevaje dejstvo, da lestve ni uporabljal v skladu s pravili varnega dela, da je vrsto let pred škodnim dogodkom zaradi potreb dela uporabljal dejansko identične lestve, da je bil seznanjen z njihovimi lastnostmi ter dejstvom, da se na njih nahaja premogov prah.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da se do teh navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi odpredeli.
gradbena pogodba - dodaten rok za izpolnitev - bistvena sestavina pogodbe - fiksen rok - razdrtje pogodbe - dodatna dela - izvedenec gradbene stroke
Iz prvega odstavka 3. člena gradbene pogodbe jasno izhaja, da je bil toženec dolžan vsa prevzeta dela dokončati do 5. 6. 2015 in da je rok bistvena sestavina pogodbe. Ni pravno relevantno, da je bil ta datum določen kasneje in ne ob podpisu pogodbe (ko je bil ustno dogovorjen enomesečni rok za dokončanje vseh del). Bistveno je, da je bil v času veljavnosti pogodbe (sporazumno) dogovorjen (z njim pa je soglašal tudi dejanski izvajalec del).
odškodninska odgovornost države RS - zakonodajna funkcija države - predpostavke za vložitev odškodninske tožbe - protipravnost ravnanja državnega organa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni navajal in predvsem konkretiziral, v čem vidi protizakonitost predpisov, prav tako pa ni predložil nobenih dokazov tem svojim trditvam.
odpust obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - preizkusno obdobje - prednostne terjatve
Tudi višje sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da glede na navedene okoliščine, ob upoštevanju skupnih dolgov, ni primerna določitev najkrajšega preizkusnega obdobja, ki ga sicer zakon določa v razponu.
ZDR-1 člen 33, 35, 36, 37, 84, 109, 109/1.. OZ člen 136, 136/1, 136/2.. KZ-1 člen 29.. ZPP člen 348.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prištevnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - huda malomarnost - actio libera in causa
Raziskovanje, ali je imela tožnica res posebej tehten razlog za opijanje, bi težko privedlo do zaključka o izključitvi krivde oziroma hude malomarnosti. Navedene okoliščine bi utegnile biti relevantne za uporabo prvega odstavka 109. člena ZDR-1 - za presojo, ali je bila nujna najstrožja sankcija takojšnjega prenehanja delovnega razmerja. Tožnica pa niti ni navedla razloga za opijanje niti ni podala kakšnih drugih relevantnih navedb, ki bi jo lahko razbremenile krivde za kršitev delovnih obveznosti. Tožnica je zvečer začela in nadaljevala z nočnim opijanjem, čeprav je imela naslednji dan službo.
Vendar pa pri hudi malomarnosti niti ne gre za vprašanje, ali se je delavec zavedal, da bo storil dejanje, ki bo imelo škodljive posledice ali ne (za to gre pri kazenski obliki (ne)zavestne malomarnosti), temveč za vprašanje, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo. Tudi zaradi odprave nasprotujočih si ugotovitev sodišča prve stopnje glede vsebine izvedenskega mnenja je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo.
Sankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t.i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda). Člen 136 OZ pa določa: Kdor zaradi motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali zaradi kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati, ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu (prvi odstavek). Kdor povzroči drugemu škodo v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje (drugi odstavek). Navedeno pomeni, da tudi, če bi držalo, da je tožnica prišla na delo docela nerazsodna, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, kar pa po ugotovitvi pritožbenega sodišča iz izvedenskega mnenja niti ne izhaja, s tem še ne bi bila razbremenjena odgovornosti za svoje ravnanje, saj se je sama spravila v stanje opitosti, ni pa dokazala, da je brez svoje krivde zašla v tako stanje.
Tožnica je bila dolgoletna delavka tožene stranke, zaradi česar ji je bilo pravilno izpolnjevanje obveznosti dobro znano, prav tako pa tudi posledice kršitev obveznosti. Sicer ni bila odvisna od alkohola, da bi bila npr. v tem ovira za pravilno dojemanje izpolnjevanja obveznosti. Zanemarila je skrb, ki se pričakuje od povprečnega človeka. Za hudo malomarnost gre pri skrajno nepazljivem ravnanju, ki odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu ''skupinski habilitator'', na katerem je morala skrbeti za duševno in telesno prizadete varovance, ki so v pretežni meri odvisni od tuje pomoči. Že iz tega jasno izhaja, za kako občutljivo skupino je šlo in kaj se je od tožnice pričakovalo.
V obravnavani zadevi je odločilno, da je obstajalo soglasje o tem, da bo financiranje (posojanje denarja za točno določen namen) potekalo po etapah ("projektno") in da morajo biti za vsako izpolnjene posebne predpostavke - za veljavnost vsake posamezne pogodbe (povezane s skupnim, že omenjenim namenom) morajo biti izpolnjene posebne predpostavke, in če slednje niso podane, lahko odpade tudi pogodbeni temelj celotnega posla (ali okvirne pogodbe z odloženim pogojem).
ZST-1 člen 12a, 12a/1. ZZZDR člen 12, 20. ZUPJS člen 10, 10/5.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - zakonska zveza
Skladno z 20. členom ZZZDR poročena oseba ne more skleniti nove zakonske zveze. Ker je tožnica še poročena, se njena zveza z ... ne more šteti za zunajzakonsko skupnost. To izhaja tudi iz petega odstavka 10. člena ZUPJS, ki v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev uzakonja domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti le za primere, ko ni razlogov zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Torej ... pri odločanju o tožničinem predlogu za taksno oprostitev ni mogoče šteti kot družinskega člana.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/2.
nadomestilo za unovčenje stečajne mase - osnova za izračun nadomestila
Višino zneska, ki je predmet razdelitve, predstavlja znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, nastale v zvezi z unovčenjem stečajne mase. Med te stroške sicer spada tudi nadomestilo upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev (nadomestilo). Nadomestilo je izračunljivo, čeprav osnova za izračun nadomestila ni znana, dokler se ne izračuna višine nadomestila. Zaradi zagotovitve enotnega načina izračuna nadomestila bi le-te moral vsebovati Pravilnik, pa jih ne. Dokler je temu tako, se kot osnova za izračun nadomestila upošteva znesek kupnine, zmanjšan za vse stroške, razen nadomestila upravitelju.
SPZ člen 24, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 70. ZPP člen 13, 207, 207/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - posest - obstoj posesti - dobroverna posest - lega nepremičnine - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - izvedenec geodetske stroke - ogled - založitev predujma za izvedenca
V konkretnem primeru je bilo med pravdnima strankama sporno, kje naj bi se v naravi nahajala parcela št. 147/3 k.o. ..., na kateri naj bi tožeča stran(ka) po lastnih trditvah lastninsko pravico pridobila s priposestvovanjem. Pravdni stranki sta prav iz tega razloga predlagali dokaz s postavitvijo izvedenca geodetske stroke, ki pa ga, ker tožeča stranka za to potrebnega (in s strani sodišča naloženega) predujma ni poravnala, sodišče prve stopnje ni moglo izvesti. Ker to dejansko vprašanje ni bilo razrešeno, posledično tudi ni moglo presoditi resničnosti trditev tožeče stranke, da je na omenjeni parceli imela posest (dejansko oblast). Glede na to, da je bilo dokazno breme obstoja posesti (dejanske oblasti) na parceli št. 147/3 k.o. ... na tožeči stranki, ki pa mu zaradi prej omenjenega razloga ni zadostila, sodišče prve stopnje njenim trditvam o priposestvovanju ni moglo slediti.
ZKP člen 148, 148/4, 235a. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNDM-2 člen 35a, 35b. ZNPPol člen 4, 4/1, 4/1-2.
izločitev dokazov - utemeljeni razlogi za sum - privilegij zoper samoobtožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - tajni podatki - odveza varovanja zaupnosti - pravica do predlaganja in izvedbe razbremenilnih dokazov
Policisti SENDM so opravljali naloge po 4. členu ZNPPol, za kar so imeli pooblastila po ZNDM-2 in vsa pooblastila, ki jih dajeta ZNPPol in ZKP. Policisti so imeli za svoje ravnanje pooblastilo v 35.a in 35.b členu ZNDM-2, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Glede na povedano sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da namen zaustavitve policistov SENDM ni bil v izogibanju kazensko pravnih jamstev kot to očitajo pritožniki, pač pa so policisti SENDM imeli pooblastilo za svoje ravnanje v določbah ZKP, ZNPPol in ZNDM. Ukrepanje policistov SENDM v predkazenskem postopku se tudi po presoji pritožbenega sodišča izkaže kot zakonito, zaradi česar sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ob opisanem postopku zaustavitve vozila, ki ga je vozil obtoženi, in ob izvedenem postopku na podlagi 35.a in 35.b člena ZNDM-2 ni bil kršen privilegij zoper samoobtožbo, zato ne gre za nedovoljene dokaze in je bilo pritožbo zagovornikov obtoženca kot neutemeljeno zavrniti.
zamudna sodba - dejansko stanje - dokazni postopek - nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - Facebook
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca medicinske stroke in razpisati glavno obravnavo. V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati v dokaznem postopku, ampak za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.