CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021487
OZ člen 245, 461, 857, 860, 864. ZPP člen 212. ZPPCP-1 člen 70.
pravna narava pogodbe - plačilo prevoza - neplačilo - prevozna pogodba - špedicijska pogodba - trditveno in dokazno breme - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - mednarodni tovorni list (CMR) - ugovor nenastale pravice - sprememba podatkov - izročitev stvari tretjemu - nov prevzemnik - navodila naročnika - upoštevanje navodil
V skladu z določilom prvega odstavka 857. člena OZ se je špediter dolžan ravnati po navodilih naročnika. Torej bi tožeča stranka v skladu z elektronskimi sporočili zakonite zastopnice tožene stranke, izpolnjenimi CMR obrazci in odpremnicami morala opraviti prevoz tako, da bi blago izročila nominiranemu prejemniku in o tem toženi stranki posredovala dokazilo, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker ni izpolnila svoje obveznosti izročitve blaga nominiranemu prejemniku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni upravičena do plačila.
Ugovor nenastale terjatve zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti nasprotne stranke ni vezan na rok. Tožena stranka ga lahko prvič poda šele v pravdi, ko tožeča stranka od nje zahteva plačilo.
denarna socialna pomoč - vračilo izplačanih sredstev - preplačilo
Glede na to, da je tožnici Center za socialno delo A. na novo priznal nižji znesek denarne socialne pomoči, kot ji je bila priznana prvotno, z sporno odločbo, je prišlo do preplačila, katerega je tožnica dolžna vrniti toženi stranki. Za drugačno odločitev sodišče nima podlage, ne glede na to, da je tožnica vložila na pristojno ministrstvo vlogo za odpis dolga. Za drugačno odločitev pa tudi niso podani razlogi, na podlagi ostalih tožničinih pritožbenih navedb, da tega denarja nima več, ker si je denar morala sposoditi in da sedaj prejema samo delno nadomestilo ter malo denarne socialne pomoči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021483
KZ-1 člen 230, 230/1. ZKP člen 18, 18/1, 445.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - subjektivni znaki kaznivega dejanja - preslepitev - direktni naklep - načelo proste presoje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - obvestilo o seji pritožbenega sodišča - presoja dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče je po skrbni presoji ocenilo, da navzočnost strank za razjasnitev stvari v obravnavani zadevi ni potrebna, saj predlagatelji niso v ničemer pojasnili njihovega morebitnega prispevka pri razjasnitvi dejanskih in pravnih vprašanj.
Obdolžencu se očita, da je oškodovancu skušal odvzeti življenje tudi zaradi ljubosumnosti, torej iz dveh med seboj ločenih nagibov. Noben od njiju, ne maščevalnost in ne ljubosumnost, pa po teži ni enakovreden kvalifikatornim izvršitvenim oblikam kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1. Zato ju je mogoče upoštevati le kot okoliščini, pomembni pri odmeri kazni, ni pa ju mogoče uvrstiti med "druge nizkotne nagibe". Z izrekom prvostopne sodbe po obrazloženem kazenski zakon ni bil prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (kršitev iz 1. točke 372. člena ZKP), temveč v vprašanju, ali je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti. Opis kaznivega dejanja vsebuje namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi s členom 34 KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020929
ZFPPIPP člen 308, 309, 310. ZPP člen 13, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - ugotovitev lastninske pravice - pravno vprašanje - predhodno vprašanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
Pravno vprašanje, ali je tožeča stranka sploh lastnica navedenih nepremičnin, je predhodno vprašanje za odločanje o tožbenem zahtevku zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice tožene stranke. Zato je edino smotrno, da sodišče prve stopnje ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja obstoja lastninske pravice tožeče stranke na navedenih nepremičninah po 13. členu ZPP, ki je zelo kompleksno.
terjatev iz zavarovalne pogodbe - zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb - začetek teka zastaranja - zavarovanje pred odgovornostjo - razlaga materialnega prava - pretrganje zastaranja - obvestitev drugega o pravdi
Obligacijski zakonik v 357. členu določa zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah, pri čemer je v četrtem odstavku posebej določen začetek teka zastaranja pri zavarovanju pred odgovornostjo, kadar oškodovanec zahteva odškodnino neposredno od zavarovanca ali jo od njega dobi. Zastaranje terjatve zavarovanca proti zavarovalnici začne teči od dneva, ko je oškodovanec sodno zahteval odškodnino od zavarovanca, oziroma ko mu je zavarovanec škodo povrnil.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča, da takse za pritožbo ni plačal ne ob vložitvi ne v roku 15 dni po prejemu sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za oprostitev. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je štelo pritožbo za umaknjeno, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00022247
ZPP člen 13, 13/2, 319, 324, 324/3, 324/4. ZASP člen 5.
avtor - avtorsko delo - predhodno vprašanje - izrek odločbe - pravnomočnost odločitve o predhodnem vprašanju - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Predhodno vprašanje ni del tožbenega zahtevka, temveč je le del njegove podlage, zato odločitev o predhodnem vprašanju ni vsebovana v izreku, ampak le v obrazložitvi sodbe. Pravnomočna postane le odločitev o zahtevku (319. člen ZPP), ki je vsebovana v izreku sodbe (324. člen ZPP). Odločitev o predhodnem vprašanju, tako kot vse ostale odločitve sodišča, ki so vsebovane le v obrazložitvi sodbe, pa ne postane pravnomočna. Zato ne veže strank in sodišča v morebitnih kasnejših pravdah glede istega pravnega razmerja ter mora v novi pravdi sodišče predhodno vprašanje ponovno samo rešiti in v ta namen tudi izvesti potrebne dokaze. Sodba kot listinski dokaz lahko služi le za ugotovitev, da je sodišče v neki zadevi že odločilo in kako je odločilo, ne more pa biti dokaz, ki bi bil primeren za ugotovitev, da so dejstva, ki jih je tedaj ugotovilo sodišče, tudi resnična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021320
OZ člen 280, 280/1. ZPP člen 95, 95/1, 95/1-3, 99, 99/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvršilni naslov - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izpolnitev obveznosti - pravilna izpolnitev obveznosti - komu se izpolnjuje - upravičenec za sprejem izpolnitve - pravilna izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova upnikovemu pooblaščencu - preklic pooblastila odvetniku - učinek preklica pooblastila
V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, na podlagi takega pooblastila pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.
Ker dolžnik ni bil obveščen o upnikovem preklicu pooblastila odvetniku A. A., ni imel razloga, da bi dvomil v obstoj tega pooblastilnega razmerja, niti ga ni bil dolžan preverjati, zato se je z namenom, da poravna stroške pravdnega postopka in s tem izpolni svojo obveznost, z elektronskim sporočilom z dne 22. 8. 2018 pravilno obrnil na upnikovega pooblaščenca in pri plačilu sledil podatkom, ki jih je od njega dobil. Pri tem ni pomembno, kdaj in na kakšen način je prišlo do materialno-statusnega preoblikovanja upnikovega pooblaščenca iz odvetnika v odvetniško družbo. Pomembno je, da se je dolžnik pri plačilu pravdnih stroškov zanesel na podatke, ki mu jih je posredoval upnikov pooblaščenec, za katerega ni vedel in mu tudi ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da mu je upnik preklical pooblastilo za zastopanje.
Na podlagi prepričljivih razlogov, ki jih je ugotovil izvedenski organ, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri tožnici zdravljenje v smislu prvega odstavka 63. člena ZPIZ-2 še ni zaključeno in da zato pri njej še ni mogoče ugotoviti invalidnosti ter tožbeni zahtevek zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00032961
KZ-1 člen 175, 175/1, 175/3, 186, 186/1. ZKP točka 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3. URS člen 22.
podaljšanje pripora - zloraba prostitucije - izkoriščanje prostitucije - ogrožanje zdravja drugih - trgovina z ljudmi - varščina kot nadomestilo za pripor - obrazložitev sklepa o priporu - obstoj utemeljenega suma - zaračunavanje vstopnine - zakonski znaki kaznivega dejanja - podrejen položaj - združba - izračun premoženjske koristi - sorazmernost pripora - neogibnost pripora - ogrožanje zdravja in premoženja - zmanjšana kriminalna količina - trajanje kazenskega postopka - begosumnost - ponovitvena nevarnost - koristoljubnost
Kadar zunajobravnavni senat odloča o podaljšanju pripora, mora preizkusiti, ali še vedno obstoji utemeljen sum, da naj bi obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Pri tem mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju pripora razvidno, da je sodišče ta preizkus opravilo.
Za izkoriščanje prostitucije gre torej vedno, ko ima storilec od kontinuiranega in utečenega nudenja spolnih storitev drugih oseb proti plačilu, določen zaslužek oziroma finančno korist.
Pri tovrstnem kaznivem dejanju je ogroženo predvsem zdravje ljudi, to je deklet, ki se prostituirajo in posledično koristnikov spolnih uslug. Prav tako je ogroženo premoženje deklet, ki naj bi morala določen del od prostituiranja plačati v obliki vstopnine v klub.
Za očitano kaznivo dejanje zadošča, da osumljeni trguje le z eno osebo.
Pritožbeno sodišče sprejema razloge, zaradi katerih je senat predlog za varščino zavrnil, upoštevaje da je ustrezno presodil, ali varščina ustreza konkretnim okoliščinam obravnavanega primera, to je stopnji begosumnosti, teži dejanja, premoženjskim razmeram obdolženca ter drugim okoliščinam, ki so odvisne od vsakega posameznega primera ter pravilno ocenil, da ponujena varščina ne ustreza teži obdolženčevih dejanj in tudi ni zagotovil, da ta ustreza njegovim premoženjskim razmeram. Zato je ob upoštevanju dejstva, da je osumljeni državljan tuje države, za ponujeno varščino utemeljeno zaključiti, da ne pride v poštev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00021135
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Pritožba z navedbo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v sferi obsojenega, po vsebini uveljavlja kršitev določb 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Nezmožnost "oddelati" 360 ur v splošno korist po sodbi, izdani v predmetni zadevi (in preostalih 490 ur po prejšnji sodbi)1, je posledica obsojenčeve lastne odločitve, da zapusti Republiko Slovenijo (deložacija kaže na prezadolženost obsojenega) in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog in navodil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza - datum sodne razveze - samostojni podjetnik - denarno povračilo
Pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče pri odločitvi za sodno razvezo, kakor tudi pri določitvi datuma sodne razveze, upoštevati tudi druge okoliščine, ne zgolj aktiviranje statusa s. p. Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 33/2014 z dne 22. 4. 2014, navedlo, da so odločitev nižjih sodišč o datumu sodne razveze na dan aktiviranja s. p. potrjevale tudi druge okoliščine, kar pa ne pomeni, da je nezakonita odločitev sodišča, ki se glede datuma sodne razveze primarno opre na datum aktiviranja s. p. Da je takšna odločitev sodišča prve stopnje pravilna, izhaja tudi iz več drugih odločb1 v sodni praksi, kar kaže na to, da gre za ustaljeno stališče sodne prakse. Pritožbeno sodišče še izpostavlja, da je imel tožnik status samostojnega podjetnika neprekinjeno od 27. 3. 2015 dalje, torej tudi v času odločanja sodišča prve stopnje dne 22. 5. 2018. Pritožbeno sodišče je v podobni zadevi v sodbi Pdp 632/2013 z dne 26. 9. 2013 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 33/2014 že zavzelo tudi stališče, da okoliščina, da posameznik po aktiviranju s. p. s tem ni pridobival prihodkov, ni odločilna za presojo trajanja delovnega razmerja. Tudi to, da tožnik za odprtje s. p. ni prejel subvencije za (samo)zaposlitev, ne pomeni, da se zato datum aktiviranja s. p. ne bi smel upoštevati kot datum sodne razveze.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023337
ZDR-1 člen 45.. ZVZD člen 5.. OZ člen 171, 171/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - renta - varno delo - krivdna odgovornost - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izguba na zaslužku - premoženjska škoda
Pretežni del odgovornosti za nastanek škodnega dogodka je na strani tožene stranke, saj je vso sosledje dogodkov, od nepravilno izvedene kontrole naloženega tovora po opravljenem nakladanju ter do neustrezne priprave na razkladanje, posledica tožnikove nepoučenosti o varnem delu, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka. Glede na to, da je tudi tožnik bil nepreviden pri pripravi na razkladanje, saj se ni izognil preteči nevarnosti, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožnik upravičen do sorazmerno zmanjšane odškodnine, pri čemer njegov soprispevek k nastanku škode sodišče ocenjuje z 20 %.
Sodišče prve stopnje, ki v skladu z določbo 81. člena v zvezi z 63. členom ZDSS-1 presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, na podlagi stanja do dokončne odločbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00022683
ZDR-1 člen 177, 177/1.
odškodninska odgovornost delavca
Tožeča stranka v zvezi s škodo, ki naj bi ji nastala zaradi višje zavarovalne premije kot posledice sporne prometne nesreče, ne podaja nobenih navedb, iz katerih bi izhajalo, da je toženec to konkretno škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, saj je navedla le, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel s tem vozilom in ji s tem povzročil škodo. Zgolj na podlagi dejstva, da se je toženec kot voznik tovornega vozila zaletel, ni mogoče šteti, da je zatrjevana najmanj huda malomarnost, torej skrajna nepazljivost, ki pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Zato odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. ZPP-UPB3 člen 8, 236a, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/2. ZVPSBNO člen 4.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - prevalitev dokaznega bremena - relativna bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pisna izjava stranke - neustrezna dokazna ocena
Pri ponovnem odločanju o tožbenem zahtevku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti omenjene procesne napake, pri čemer v tej zvezi pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je zaradi same narave kršitev izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob tem je treba tudi upoštevati, da zaradi takšne odločitve (glede na merila iz 4. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00020609
ZIZ-UPB4 člen 24, 24/1. ZN člen 64. ZUP člen 178, 178/3. OZ člen 190, 201, 417. ZPP člen 337, 337/1.
upravna overitev - pogodba o odstopu terjatve - listina, ki izkazuje prehod obveznosti - nedovoljene pritožbene novote - izvršilni naslov - listina, overjena pri upravni enoti - prehod obveznosti - nedopustna pritožbena novota
Izvršilno sodišče je pri presoji izpolnjenosti prehoda terjatve na drugega upnika vezano izključno na predložene kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki morajo imeti enako dokazno moč kot izvršilni naslov. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v tretjem odstavku 178. člena izrecno določa, da je upravna overitev enakovredna notarski overitvi zgolj glede postopkov po tem zakonu. Po ZUP pa postopajo upravni in drugi organi, ko odločajo o upravnih zadevah (1. člen ZUP), v konkretnem primeru pa ne gre za takšno zadevo. Listina, ki je overjena pri Upravni enoti, zato ne predstavlja kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, ki bi bila po dokazni moči enakovredna izvršilnemu naslovu.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožnik kršil konkurenčno prepoved (39. člen ZDR-1), zaradi česar je toženki nastala gospodarska škoda. Tožena stranka namreč v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je tožnik opravljal konkurenčno dejavnost, prav tako ni navedla zneska nastala škode niti ni dokazala vzročne zveze med nastalo škodo in tožnikovim protipravnim ravnanjem, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Morebitno škodo mora delodajalec uveljavljati od delavca v posebnem postopku, navedeno pa ne more biti razlog za neizplačilo plač, kot zmotno meni pritožba.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - priznanje krivde - izvedba dokazov - pravni pouk obdolžencu
Obsojenec je bil tekom postopka ustrezno poučen, da se s priznanjem krivde, ki se ne more preklicati, odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi ter pristane na to, da bo dokazni postopek izveden le glede tistih okoliščin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije (5. točka tretjega odstavka 285.a člena ZKP), pa je kljub temu krivdo na predobravnavnem naroku priznal ter se s tem med drugim odpovedal podaji lastnega zagovora v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in zaslišanju računovodkinje, ki je bilo predlagano v obtožnici. Dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, vendar jih sodišče zaradi obsojenčevega priznanja krivde ni izvedlo, pa ni mogoče šteti za nove.
Upoštevajoč, da je bilo v času sojenja prvostopenjsko sodišče seznanjeno z dejstvom, da je bil obsojeni v postopku osebnega stečaja, pa se kot neutemeljene izkažejo šele v pritožbi zatrjevane navedbe, da vložitev ugovora zoper odpust obveznosti dne 1. 3. 2018 predstavlja novo dejstvo in da obsojenec na predobravnavnem naroku krivde ne bi priznal, v kolikor bi takrat vedel, da mu zaradi priznanja krivde, kasneje v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja, obveznosti ne bodo odpuščene.