CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021198
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 337.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine in stroškov - odpust obveznosti v osebnem stečaju - nedovoljene pritožbene novote - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna procesna legitimacija - izvršilni naslov za izselitev dolžnika
Kadar z najemnikom (po njegovi volji) v stanovanju živijo tudi drugi, praviloma njegovi ožji družinski člani, zoper najemnika izdani izvršilni naslov vsebuje tudi obveznost najemnika, da stanovanje preda „prosto vseh oseb“. Ker in kadar gre za osebe, ki v stanovanju živijo skupaj z najemnikom, je (po tistem, ko naslova za bivanje v stanovanju z odpovedjo ni več) on tisti, ki mora poskrbeti za njihovo izselitev. Obveznost toženke, ki izhaja iz izreka sodbe, je torej da izroči stanovanje prosto vseh stvari in oseb (in te so še konkretizirane) tožeči stranki. Toženkin soprog in njen sin nista pasivno procesno legitimirana, ker tožeča stranka tožbe zoper njiju ni vložila, materialno pa zato, ker v postopku ni bilo nobene trditve, ki bi utemeljevala sklep, da v stanovanju bivata s kakšnim drugim naslovom.
vročanje pravni osebi - vročitev s fikcijo - hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - sodno pisanje pritrjeno na vratih - pravilno vročanje
Če je imela tožeča stranka hišni predalčnik, bi moral vročevalec v hišnem predalčniku pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje pisanje tožeča stranka lahko dvigne in rok petnajstih dni, v katerem mora tožeča stranka pisanje dvigniti, ker se v nasprotnem šteje, da je bila vročitev opravljena, po preteku tega roka pa bi moral vročevalec sodno pisanje pustiti v hišnem predalčniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022110
ZDen člen 72, 72/2. ZTNP-1 člen 13, 15, 16. ZPP člen 286.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin - uporaba denacionalizirane nepremičnine - višina koristi - prekluzija navedb - najemna pogodba
Glede na ugovor toženke, da nepremičnine ne bi mogla uporabljati za namen, ki izhaja iz pogodbe, bi morala tožnica možne načine dopustne rabe nepremičnine najprej določno zatrjevati, še posebej glede na to, da ekonomska raba sporne nepremičnine, ki leži v varstvenem območju TNP (in je se tem podvržena številnim prepovedim in omejitvam), ni povsem očitna. Ker tožnica do konca prvega naroka ni podala nobenih trditev o možni dopustni rabi sporne nepremičnine v relevantnem obdobju (od leta 1991 naprej), jih tudi dopolniti ni mogla pravočasno, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje o procesnem pobotu tožene stranke ni odločilo z utemeljitvijo, da to ni mogoče, ker bi morala tožena stranka v zvezi s tem podati določen zahtevek. Navedenemu je dodalo, da je tožena stranka ves čas postopka uveljavljala ugovor ugasle pravice, to je dejstvo, da je bila ta terjatev že pobotana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka določno navedla, da v kolikor bo sodišče Asignacijsko pogodbo štelo za nično (torej podrejeno), nasprotno terjatev v višini 11.122,82 EUR uveljavlja v procesni pobot. Njen v pobot uveljavljani ugovor le v obrestnem delu ni bil določno postavljen. Zato bi sodišče prve stopnje toženo stranko moralo pozvati, da pobotni ugovor določno postavi. Ker tega ni storilo in o pobotnem ugovoru ni odločilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
izredno pravno sredstvo - predlog za obnovo postopka - pravniški državni izpit (PDI) - vrnitev v prejšnje stanje
Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravna dejanja sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, drugače pa le po pooblaščencu, ki je odvetnik, saj v nasprotnem primeru sodišče izredno pravno sredstvo zavrže.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - ustavna odločba - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - potrebnost izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti
Restriktivnost pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe (ki se pokriva s tožbenim zahtevkom v delu, s katerim tožnica uveljavlja nedenarno terjatev) narekuje zahteva po zagotovitvi varstva pravic nasprotne stranke.
Za izdajo regulacijske začasne odredbe mora tožeča stranka poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazati tudi enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Tožnica ni izkazala verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo predlagane začasne odredbe. Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, mora za to konkretno in natančno navesti relevantna dejstva, tudi splošno znana. Pri tem ne zadostujejo le pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode.
Predlagana začasna odredba tudi ne izpolnjuje pogoja reverzibilnosti. Gre za dodaten pogoj, ki ga ZIZ ne določa, izhaja pa iz omenjene odločbe Ustavnega sodišča Up-275/97. S tem pogojem je dodatno omejena izdaja regulacijskih začasnih odredb, katerih učinek mora biti po razveljavitvi začasne odredbe odpravljiv in pomeni, da mora upnik, ki je izkazal verjetnost terjatve in verjetnost potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, izkazati tudi možnosti vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Ker v konkretnem primeru že pogoj težko nadomestljive škode ni podan, se sodišče prve stopnje, in sedaj tudi pritožbeno sodišče, ni bilo dolžno ukvarjati s tem vprašanjem.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno uporabilo določilo četrtega odstavka 11. člena ZST-1. Po tem določilu pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne takse, če ta ni višja od 44 EUR.
ZPP člen 8, 214, 214/1, 236. OZ člen 186, 186/1, 186/2, 186/3. KZ-1 člen 208, 208/1.
zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokazni predlog - neprerekano dejstvo - uporaba najetega stanovanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - odtujitev stvari - trditveno in dokazno breme - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - sopovzročitev škode - dokazovanje z indici - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - kaznivo dejanje zatajitve
Zgolj iz indicev, da je toženec pomagal toženki pri dogovorih o sklenitvi in prenehanju najema, plačevanju najemnine in pri reklamaciji stvarnih napak stanovanja, ni mogoče s stopnjo prepričanja sklepati, da je toženec vzel in si prilastil iz stanovanja odtujeno pohištvo in opremo, oziroma da je toženki pomagal ali jo napeljeval k odtujitvi ali ji pomagal, da je ne bi odkrili.
ZOZP člen 15, 16. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da traktor v škodnem dogodku ni opravljal prevozne funkcije, ampak je kot delovni stroj in mirujoč preko kardanske gredi proizvajal energijo za hidravlični cepilec. Uporaba traktorja v danem primeru (delovna operacija, ki se je izvajala v času škodnega dogodka) torej ni zajemala vožnje ali premikanja traktorja z namenom izvedbe konkretnega opravila in ni bila povezana s funkcijami, ki so povezane s prometno funkcijo traktorja (odpiranje vrat, vstopanje,...), ampak je traktor evidentno bil uporabljen zgolj kot vir energije za uporabo cepilca kot traktorskega priključka. Do škodnega dogodka torej ni prišlo zaradi uporabe traktorja kot prevoznega sredstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ni podano zavarovalno kritje na podlagi sklenjene police avtomobilskega zavarovanja, saj traktor v škodnem dogodku ni bil v uporabi kot vozilo, ampak le kot delovni stroj, le kot vir pogonske sile.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti resničnosti vsebine javnih listin. Tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je bila na dan škodnega dogodka v takšnem stanju, da se ni bila sposobna pogovarjati s policistoma.
odgovornost podizvajalca - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - vijačenje in sestavljanje opažnih sten - lastnik stvari - odgovornost glavnega izvajalca - vzrok padca - nepravilno ravnanje - ugovor skritih napak - skrite napake blaga - zavrnitev ugovora - solidarna odgovornost lastnika - solidarna odgovornost izvajalcev - gradbeni podizvajalec - riziko obratovanja - nevarna dejavnost kot pravni standard
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri podizvajalcu glavnega izvajalca, to je drugotožene stranke. Po medsebojni pogodbi mora delodajalec tožnika opraviti uvajanje v delo in ga nadzirati pri delu. Zato glavni izvajalec ni odgovoren za tožnikovo nepoznavanje dela na gradbišču, to je razopaženje tono težkega opaža. Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi drugotožena stranka kot lastnik opaža, izročila star in obrabljen opaž, saj je opaž bil nov. Zato ni podlage za solidarno odgovornost iz drugega odstavka 152. člena OZ.
ZASP člen 22, 32, 28, 147. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 9. OZ člen 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - neupravičena pridobitev - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - sprememba tarife - skupni sporazum o višini nadomestila - prisilni predpis
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključuje možnost enostranskih sprememb, tudi tistih, katerih namen bi bila revalorizacija tarifnih postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
ZPP-UPB3 člen 14, 286.a, 286.a/5. OZ-UPB1 člen 169, 186.
neposlovna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - solidarna odgovornost - neupravičena obogatitev - pravica do izjave
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje toženi stranki dodelilo rok 15 dni za odgovor na vlogo tožeče stranke, namreč glede na to, da je sodišče izvedlo zgolj listinske dokaze in zadevo nato takoj zaključilo, ne pomeni, da se je reševanja spora zavleklo v smislu določbe 286.a člena ZPP. Drugačna razlaga bi bila glede na opisane okoliščine preveč toga, posebej še, ker je šlo pri pripravljalni vlogi, vloženi na naroku, v večjem delu le za konkretizacijo navedb iz tožbe. Toženkina pravica do izjave pa ni bila kršena, saj ji je sodišče dalo možnost, da se do navedbe tožeče stranke opredeli (zato je navsezadnje celo preložilo narok). To možnost pa je tudi izkoristila. Niti vloga tožeče stranke niti odgovor tožene pa nista zahtevali kakšnega dodatnega dokaznega postopka.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00036676
ZPP člen 13, 339, 339/2. OZ člen 190, 197. ZZZDR člen 124, 126.
institucionalno varstvo - domska oskrba - stroški mesečne nege in oskrbe - plačilo stroškov - zavezanci za plačilo - preživninska obveznost otrok - prirejenost postopkov - deljiva obveznost - spor majhne vrednosti - verzijski zahtevek - izvajalec storitve
Sodišče o sporu med pravdnima strankama odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave, če pa ta ni opravljena, pa po stanju ob izdaji sodbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo načelo prirejenosti postopkov (upravnega in tega pravdnega postopka) in vezanost pravdnega sodišča (po stanju na dan izdaje sodbe) na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju v upravnem postopku v skladu s 13. členom ZPP. V tem konkretnem primeru je z na dan izdaje sodbe pravnomočno odločbo CSD z dne 29. 10. 2014 odločeno tako o (delni) oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva pri tožeči stranki, kot tudi o tem, da je toženec zavezanec za plačilo prispevka za institucionalno varstvo v določenem znesku, kar nenazadnje priznava tudi sam toženec v pritožbi, ko navaja, da ni sporno, da je z odločbo CSD obvezan mesečno prispevati k preživljanju matere, to pa pomeni, da je bilo o tem predhodnem vprašanju, ali je toženec zavezanec za plačilo prispevka in kakšna je višina njegovega prispevka za storitev institucionalnega varstva, ki jo zagotavlja tožeča stranka, že pravnomočno odločeno v upravnem postopku in na to odločitev je, vse dokler odločba CSD ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, vezano tudi pravdno sodišče.
Ob pravilni uporabi določb 124. in 126. člena ZZZDR pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stroški storitev institucionalnega varstva sodijo med stroške preživljanja upravičenke, ki jih je v skladu s 190. členom v zvezi 197. členom OZ toženec kot preživninski zavezanec vsakomesečno dolžan v znesku, določenem z odločbo CSD, plačati tožeči stranki na podlagi izstavljenih računov, ki so skladni z odločbo CSD o višini tega mesečnega prispevka toženca, v primeru njihovega neplačila pa je toženec za te neplačane zneske obogaten na škodo tožeče stranke.
ZPP člen 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/1, 98, 98/3. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - prva pripravljalna vloga - nepopolna vloga - manjkajoče pooblastilo
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je po stališču sodne prakse pravočasen takrat, kadar se zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upošteva položaj, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00021560
OZ člen 131, 131/1, 134, 134/2, 179. URS člen 14, 15, 15/3, 22, 39, 39/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodninska odgovornost - protipravnost - odškodnina - nepremoženjska škoda - človekove pravice - osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti v zasebnem življenju - pravica do osebnega življenja - pravica do časti in dobrega imena - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v pravico do zasebnosti - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - svoboda govora - kolizija ustavnih pravic - merila za razreševanje kolizije med temeljnimi človekovimi pravicami - javna izjava - izjava politika - novinar - prepovedni zahtevek - javna oseba - relativno javna oseba - sodni penali - novinarsko poročanje - interes javnosti - vrednostna sodba - izjava novinarja - komentar načina dela novinarja - duševne bolečine - pravica dostopa do sodišča - stroški postopka - končni uspeh
Posameznikova intima je najstrožje varovana, je načelno nedotakljiva, za poseg vanjo pa mora obstajati tako močan javni interes, da prepričljivo prevlada v razmerju s sfero posameznikove intime.
Izražanje mnenja politika o objektivnosti in korektnosti poročanja novinarja, v okoliščinah konkretnega primera, ko ni bilo pospremljeno z žaljivkami ali kategoričnimi trditvami o korupciji in neobjektivnem poročanju, pač pa je šlo za spraševanje toženca o navedenem, pri čemer gre za njegovo reakcijo na novinarska vprašanja, ni nedopusten poseg v osebnostne pravice tožnice. Izjave toženca o navedenem glede na družbeno vlogo pravdnih strank ni mogoče generalno prepovedati za v bodoče.
Tožnica je kot novinarka t. i. relativna javna oseba in mora do neke razumne stopnje trpeti tudi posege v svojo osebnost. Pri zanimanju za osebo, ki s svojim poklicnim delom pripomore k ustvarjanju javnega mnenja, ne gre zgolj za zvedavost javnosti, pač pa za pristen javni interes, zato mora tožnica računati s tem, da je podvržena očem javnosti in lahko deležna tudi kritike in njeni družbeni vlogi sorazmernih posegov v zasebnost. O zadevah, ki so v interesu javnosti, lahko vsakdo razpravlja in širi mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00021585
ZPP člen 189. OZ člen 193, 198, 299, 299/2, 347, 352. ZASP člen 81, 168.
avtorsko nadomestilo - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - avtorski honorar - kabelska retransmisija glasbenih del - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - male avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - veljavnost tarife - primeren honorar - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - litispendenca - neupravičena pridobitev - zastaranje - ugovor zastaranja - deljiva terjatev - zakonske zamudne obresti - civilna kazen
Nadomestilo, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del, zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožeča stranka upravičena upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v radijskih in televizijskih programih. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR), lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v televizijskih programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja zgolj v radijskih programih.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da gre v konkretnem primeru za neodplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (257. člen OZ). Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnika, da je dolžnik to vedel, tožencu pa je bilo to prav tako znano ali pa bi mu moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožeče stranke.