CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021467
OZ člen 154. ZPP člen 5, 243.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - prednostna cesta - prekoračitev dovoljene hitrosti - vzročna zveza - delež odgovornosti za nezgodo - dokazni postopek s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je odločilno to, da tožnica ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno.
Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti obeh udeležencev nesreče je vprašanje vzročne zveze, vprašanje torej, katero ravnanje ima odločilno težo in katero je tisto, ki pomeni odločilen vzrok nastanka škode. V konkretnem primeru je na dlani, da je toženec s tem, ko je zavil levo, zaprl pot naravnost vozečemu vozilu, ki ga je upravljal B. in zato, saj je nepravilno ocenil razdaljo in hitrost tega vozila, krivdno povzročil nevarno situacijo. Po drugi strani pa je k nesreči prispeval tudi voznik B., ki je vozil naravnost, saj je bistveno prekoračil dovoljeno hitrost. Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o prednostni cesti in pravilo o primerni hitrosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti. Ob upoštevanju takšnega stališča in ob dejstvu, da je voznik B. občutno prekoračil dovoljeno hitrost, s čimer je huje kršil pravila o omejtvi le-te, toženec pa je kršil pravilo o prednostni cesti, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, je presoja sodišča prve stopnje, da je njuna odgovornost enaka, pravilna.
izločitev iz zapuščine - darilo zapustnika - dokazi - dejansko stanje - ustna darilna pogodba
Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo.
SPZ člen 38, 48, 48/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj
Tudi če bi bila glavnina vlaganj opravljena do uveljavitve SPZ oziroma do leta 2002, ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi lastninske pravice. Tožnik je namreč zatrjeval, da je pri gradnji sodeloval njegov očim (solastnik nepremičnine v času vlaganj) ter da je šlo torej za dogovorjena vlaganja, kar izključuje pridobitev lastninske pravice z uporabo pravil o gradnji na tujem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021474
ZD člen 212, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 546, 550, 550/1, 551, 557.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - spor dedičev o obsegu zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - vsebina spora - nujni dedič - dopolnitev nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - elementi pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - odplačnost pogodbe - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tehtanje pravic - odsotnost odločilnih razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče napoti dediča na pot pravde, mora pri določitvi vloge tožnika v vsakem konkretnem primeru tehtati nasprotujoče si pravice dedičev. ZD ne vsebuje nobenega merila za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Sodišče ocenjuje pravice dedičev glede na prepričljivost trditev in dokazov, na katere opirajo svoje zahteve.
Dedič se sklicuje na prikrajšanje nujnega dednega deleža, ker je zapustnik že tekom življenja razpolagal s svojim premoženjem v korist enega dediča z izročilno pogodbo. Izročilno pogodbo ureja OZ v členih 546 do 556. Med ostalim določa, da se v primeru, če se kakšen potomec ni strinjal z izločitvijo, štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izrečeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Gre za domnevo, ki je nastopila tudi v obravnavani zadevi, saj pritožnica trdi, da z izročitvijo premoženja sodediču ni soglašala. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti med ostalim tudi, če bi se ugotovilo, da je šlo dejansko za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je v nasprotju z izročilno pogodbo dvostransko odplačno obligacijsko razmerje.
kriva izpovedba - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - kazenski postopek v teku
Zmotno je stališče obtoženčevega zagovornika, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker kazenski postopek I K 1949/2010, v katerem je obtoženec krivo izpovedoval, še ni pravnomočno zaključen. Zakonski tekst tretjega odstavka 284. člena je, da se za krivo izpovedbo v kazenskem postopku storilec kaznuje z zaporom do petih let. Ta norma že sama po sebi ne predvideva, da bi moral biti kazenski postopek, v katerem je storilec krivo izpovedoval, zaključen, kot npr. je to določeno v drugem odstavku 284. člena KZ-1, ki se nanaša na stranko, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpoveduje in je sodišče ali drug pristojni organ na takšno krivo izpovedbo oprl svojo odločbo v tem postopku. Kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je dokončano, ko je dana izpovedba, pri tem pa ni pomembno, ali je nanjo bila oprta sodna odločba.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00022284
ZIZ člen 270.. ZDSS-1 člen 43.. OZ člen 191.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Toženec se brani z navedbami, da je tožeča stranka vseskozi vedela oziroma bi morala vedeti, da mu izplačuje previsok znesek akontacij, a je kljub temu po lastni volji in ob poznavanju predpisov tako ravnala, ne da bi si pridržala pravico zahtevati vrnitev izplačanih zneskov. Zato pravna podlaga, ki jo citira sodišče prve stopnje in ob tem izpostavlja potrebno skrbnost tožene stranke pri poslovanju s svojimi denarnimi sredstvi, ni očitno brezpredmetna. Po 191. členu OZ namreč kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Glede toženca pa je sodišče prve stopnje izpostavilo 190. člen OZ, po katerem je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00021001
ZVEtL člen 23, 23a, 23a/6. ZVEtL-1 člen 12, 12/3, 13, 13/6. ZNP člen 35, 37.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - elaborat - izdelava elaborata parcelacije - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa
Ko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo, o tem izda sklep, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem organu zahteva izvedbo vpisa. S tem sklepom se ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k določenim stavbam v etažni lastnini in tudi ne o lastninski pravici glede teh nepremičnin. Opravi se le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in je zato tudi s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.
spor majhne vrednosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbena novota - izdaja sodbe brez glavne obravnave - obligatornost glavne obravnave
Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje.
Pritožbeno sodišče je v posotpku v sporu majhne vrednosti vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ne more doseči drugačne odločitve.
Sodišče lahko v postopku majhne vrednosti izda odločbo brez naroka, če po prejemu dovoljenih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in da nobena stranka pa izvedbe naroka v dovoljenih vlogah ni zahtevala.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje z njene strani predlaganega dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo in razloga za to ni navedlo ter da je toženka oporekala zapadlosti terjatve.
Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - kolektivna terjatev - delitev skupnega premoženja v pravdi - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - uporaba prostega preudarka
Z vložitvijo skupnega premoženja v premoženje drugega je nastala skupna terjatev zakoncev do lastnikov tega premoženja. Zahtevek ima podlago v prvem odstavku 48. člena Stvarnopravnega zakonika.
O delitvi skupnega premoženja se praviloma odloča v nepravdnem postopku, v pravdi pa le, če so za to podani utemeljeni razlogi. Glede na to, da bistveni del skupnega premoženja predstavlja denarna terjatev in da ni izkazano, da bi se z odločitvijo o toženkini obveznosti plačila njen položaj v postopku za razdružitev premičnin bistveno poslabšal, je odločitev o obveznosti plačila pravilna.
Glede na to, da za ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kdo je odplačeval kredit in da sta bila prispevka tožnikovih staršev in toženkinega očeta h gradnji približno enaka, je ob ostalih ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljen sklep, da tožnik ni dokazal višjega deleža na skupnem premoženju od zakonsko domnevanega.
ZASP člen 22, 32, 28, 147. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 9. OZ člen 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) člen 11.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - neupravičena pridobitev - javno predvajanje avtorskih glasbenih del - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - neupravičena uporaba avtorskih del - tarifa - sprememba tarife - skupni sporazum o višini nadomestila - prisilni predpis
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključuje možnost enostranskih sprememb, tudi tistih, katerih namen bi bila revalorizacija tarifnih postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
preplačilo dolga - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost - dolžna skrbnost - dolžna skrbnost odvetnika - pravilo ne ultra alterum tantum
Ravnanje drugega toženca, ko je v decembru 2011 predlagal nadaljevanje izvršbe, je bilo skladno s takratnim stališčem sodne prakse, ki je v primeru izvršilnih naslovov, izdanih po uveljavitvi pravila "ne ultra alterum tantum", kjer to pravilo ni bilo upoštevano, vztrajala pri načelu formalne legalitete in izpolnjevala izvršilni naslov, kakor se je glasil. Očitek pritožnika o malomarnem ravnanju drugega toženca, ker kot pooblaščenec ni predvidel kasneje sprejete interpretacije vrhovnega sodišča, da odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da tečejo obresti po zakonsko določeni obrestni meri vselej prav do plačila, pač pa, da tečejo do tedaj, ko je to v skladu z zakonsko ureditvijo zamudnih obresti kot celote, ni na mestu. Takšna zahtevana skrbnost bi bila pretirana in neživljenjska.
ZOZP člen 15, 16. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da traktor v škodnem dogodku ni opravljal prevozne funkcije, ampak je kot delovni stroj in mirujoč preko kardanske gredi proizvajal energijo za hidravlični cepilec. Uporaba traktorja v danem primeru (delovna operacija, ki se je izvajala v času škodnega dogodka) torej ni zajemala vožnje ali premikanja traktorja z namenom izvedbe konkretnega opravila in ni bila povezana s funkcijami, ki so povezane s prometno funkcijo traktorja (odpiranje vrat, vstopanje,...), ampak je traktor evidentno bil uporabljen zgolj kot vir energije za uporabo cepilca kot traktorskega priključka. Do škodnega dogodka torej ni prišlo zaradi uporabe traktorja kot prevoznega sredstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ni podano zavarovalno kritje na podlagi sklenjene police avtomobilskega zavarovanja, saj traktor v škodnem dogodku ni bil v uporabi kot vozilo, ampak le kot delovni stroj, le kot vir pogonske sile.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
V sodni praksi velja restriktivni pristop pri izdaji regulacijskih začasnih odredb, zato je še toliko bolj poudarjena zahteva, da upnik navede vsa tista odločilna dejstva, ki so potrebna pravna podlaga za utemeljenost takšnega predloga. Pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe so posebne okoliščine, zaradi katerih je treba takoj zavarovati tožnikovo terjatev, ker bi bilo v nasprotnem izvotleno pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00036676
ZPP člen 13, 339, 339/2. OZ člen 190, 197. ZZZDR člen 124, 126.
institucionalno varstvo - domska oskrba - stroški mesečne nege in oskrbe - plačilo stroškov - zavezanci za plačilo - preživninska obveznost otrok - prirejenost postopkov - deljiva obveznost - spor majhne vrednosti - verzijski zahtevek - izvajalec storitve
Sodišče o sporu med pravdnima strankama odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave, če pa ta ni opravljena, pa po stanju ob izdaji sodbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo načelo prirejenosti postopkov (upravnega in tega pravdnega postopka) in vezanost pravdnega sodišča (po stanju na dan izdaje sodbe) na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju v upravnem postopku v skladu s 13. členom ZPP. V tem konkretnem primeru je z na dan izdaje sodbe pravnomočno odločbo CSD z dne 29. 10. 2014 odločeno tako o (delni) oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva pri tožeči stranki, kot tudi o tem, da je toženec zavezanec za plačilo prispevka za institucionalno varstvo v določenem znesku, kar nenazadnje priznava tudi sam toženec v pritožbi, ko navaja, da ni sporno, da je z odločbo CSD obvezan mesečno prispevati k preživljanju matere, to pa pomeni, da je bilo o tem predhodnem vprašanju, ali je toženec zavezanec za plačilo prispevka in kakšna je višina njegovega prispevka za storitev institucionalnega varstva, ki jo zagotavlja tožeča stranka, že pravnomočno odločeno v upravnem postopku in na to odločitev je, vse dokler odločba CSD ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, vezano tudi pravdno sodišče.
Ob pravilni uporabi določb 124. in 126. člena ZZZDR pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stroški storitev institucionalnega varstva sodijo med stroške preživljanja upravičenke, ki jih je v skladu s 190. členom v zvezi 197. členom OZ toženec kot preživninski zavezanec vsakomesečno dolžan v znesku, določenem z odločbo CSD, plačati tožeči stranki na podlagi izstavljenih računov, ki so skladni z odločbo CSD o višini tega mesečnega prispevka toženca, v primeru njihovega neplačila pa je toženec za te neplačane zneske obogaten na škodo tožeče stranke.
odgovornost podizvajalca - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - vijačenje in sestavljanje opažnih sten - lastnik stvari - odgovornost glavnega izvajalca - vzrok padca - nepravilno ravnanje - ugovor skritih napak - skrite napake blaga - zavrnitev ugovora - solidarna odgovornost lastnika - solidarna odgovornost izvajalcev - gradbeni podizvajalec - riziko obratovanja - nevarna dejavnost kot pravni standard
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri podizvajalcu glavnega izvajalca, to je drugotožene stranke. Po medsebojni pogodbi mora delodajalec tožnika opraviti uvajanje v delo in ga nadzirati pri delu. Zato glavni izvajalec ni odgovoren za tožnikovo nepoznavanje dela na gradbišču, to je razopaženje tono težkega opaža. Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi drugotožena stranka kot lastnik opaža, izročila star in obrabljen opaž, saj je opaž bil nov. Zato ni podlage za solidarno odgovornost iz drugega odstavka 152. člena OZ.
ZPP člen 42, 44, 318, 318/1, 338, 338/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112, 112/4.
vrednost spornega predmeta - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja
Ker pasivnost tožene stranke povzroči priznanje tožnikovih dejanskih navedb, sodišču dejanskega stanja ni treba, niti ga praviloma ne sme ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.