• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 32
  • >
  • >>
  • 361.
    VDSS Sodba Psp 466/2018
    14.3.2019
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00022241
    ZSV člen 100.. ZD člen 111, 122, 122/1.. OZ člen 334.. ZOR člen 359.
    institucionalno varstvo - zavezanec - družinski člani - preživninska obveznost - izročilna pogodba
    Obveznost, ki je bila izgovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, s smrtjo C.C. ni prenehala, temveč je ta obveznost prešla na njegovega dediča E.E.. V tem primeru pa je potrebno tudi njega upoštevati in mu omogočiti sodelovanje pri odločanju o oprostitvi oziroma plačilu institucionalnega varstva. Ker tožena stranka vsega tega v predsodnem postopku ni ugotavljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijane odločbe odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.
  • 362.
    VDSS Sodba Pdp 783/2018
    14.3.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00024214
    ZDR-1 člen 36, 84, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - obveščanje delodajalca
    Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka popolnoma izgubila zaupanje v tožnika in posledično ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Tožnik je že ob sklenitvi delovnega razmerja navajal neresnične podatke, da je opravil pripravništvo za poklic zdravstveni tehnik ter zlorabil tudi zaupanje tožene stranke s predložitvijo potrdila o zaključenem izobraževanju, ki mu je bilo izdano pomotoma. Zato je podan pogoj, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka iz 109. člena ZDR-1.
  • 363.
    VDSS Sklep Psp 13/2019
    14.3.2019
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00022242
    ZPP člen 274.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje dela tožbe - pravnomočna odločitev
    Ker je bilo v spornem obdobju že pravnomočno odločeno in ima tožnik tudi v celoti pokriti bolniški stalež, vse od spornega dne dalje, ni nobene podlage, da bi sodišče o istem obdobju ponovno odločalo.
  • 364.
    VSM Sodba III Kp 49662/2016
    14.3.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00021992
    KZ-1 člen 29, 29/3, 115, 115/1, 116/1-1, 117. ZKP člen 372, 372/4, 394.
    umor na grozovit način - uboj - uboj na mah - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - prekvalifikacija kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - bistveno zmanjšana prištevnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - priznanje krivde
    V obravnavanem primeru objektivna okoliščina, to je sam način storitve kaznivega dejanja, ki nedvomno povzroča bolečine in trpljenje žrtve, in je opisan v izreku drugostopenjske sodbe, ne utemeljuje sklepanja, da je bil umor storjen na grozovit način. Da bi opis dejanja vseboval zakonske znake kaznivega dejanja umora, storjenega na grozovit način, bi bilo potrebno takšno konkretizirano ravnanje oškodovancu, ki bi mu povzročilo hude fizične bolečine in intenzivno psihično trpljenje, ki po trajanju in intenziteti presegajo trpljenje in bolečine, ki nastanejo običajno pri temeljni obliki kaznivega dejanja umora. V izreku prvostopenjske sodbe navedena dejstva in okoliščine te kvalifikatorne posebne okoliščine ne opredeljujejo. Opisan način storitve dejanja, ko je obtoženi dvanajstkrat zabodel z nožem oškodovanca v hrbet, enkrat v trup in enkrat v glavo ter mu prizadejal več vreznin, ne gre vrednotiti kot kvalifikatorno okoliščino, ki omogoča uporabo določbe KZ-1 o umoru.
  • 365.
    VDSS Sodba Psp 62/2019
    14.3.2019
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS00023210
    ZZVZZ člen 80, 81.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 232.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolniški stalež za nazaj
    V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od razlogov za retrogradno priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Ni dokazano, da bi bil tožnik v spornem času v bolnišnici ali tujini, niti ni zatrjeval, da bi bila osebna zdravnica odsotna in da iz tega razloga ne bi mogel zahtevati, da se imenovanemu zdravniku pravočasno poda predlog za priznanje bolniškega staleža. To pa je edino bistveno za zakonitost izpodbijane sodbe, s katero je na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na odpravo toženčeve odločbe v izpodbijanem delu in ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni tudi v spornem obdobju, zakonito zavrnjen.
  • 366.
    VDSS Sklep Pdp 104/2019
    14.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00023443
    ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha
    V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
  • 367.
    VSL Sklep I Cpg 539/2018
    14.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00021603
    ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 161, 165, 165/2, 196, 325. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 11/3. OZ člen 393, 393/1.
    stroški postopka - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - zastopanje več strank - povišanje nagrade za zastopanje več strank - tožene stranke kot enotni sosporniki - deljiva obveznost
    Če odvetnik zastopa več strank, ki v pravdnem postopku uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage, se skupna vrednost storitve zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100%, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot 30 strank, pa največ za 200%. Ker je isti pooblaščenec zastopal dve stranki, bi sodišče lahko skupno vrednost storitve zvišalo le za 10% za zastopanje druge stranke.

    Če izdatke za stranko in druge izdatke odvetnik obračuna v pavšalnem znesku, ti znašajo v višini 2% od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk pa še 1% od presežka nad 1.000 točk.
  • 368.
    VSL Sklep IV Cp 436/2019
    14.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00020883
    ZPP člen 13, 411. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8.
    začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - zahteva za vrnitev otroka v matično državo - Haaška konvencija - Bruseljska uredba - otrokovo običajno prebivališče - ovire za vrnitev - predhodno vprašanje
    Začasna odredba je bila izdana na podlagi 411. člena ZPP, po katerem lahko sodišče med postopkom v sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti izda začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok. Sodišče mora tako odločitev sprejeti predvsem takrat, kadar je verjetno izkazana nujnost njene izdaje, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. To vodilo ni nič drugačno v primeru, ko vzporedno teče postopek za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otroka oziroma Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo oziroma je ta že končan. Odločitev v tistem postopku ne predstavlja odločitve o predhodnem vprašanju za obravnavani postopek. Temelji sicer na ugotovitvah o tem, kje je otrokovo običajno prebivališče, in o obstoju ovir za vrnitev otroka, ki so (vsaj deloma) pomembne tudi za odločitev v obravnavani zadevi, vendar gre za dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za odločitev, ne pa za odločitev (v izreku) o pravici ali pravnem razmerju.
  • 369.
    VSM Sklep II Kp 17904/2017
    14.3.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00021036
    ZKP člen 167, 167/1, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 257, 257/1, 263, 263/2, 263/3.
    bistvene kršitve določb zkp - sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zahteva za uvedbo preiskave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
    Ko prvostopno sodišče torej pod točko II svojega sklepa zatrjuje, da je v obravnavani zadevi V.V. storil nekaj, kar je lahko storil, saj je dejanje, h kateremu ga je nagovarjal oziroma za katero je posredoval obdolženi K. in je opisano pod točko I izreka, bil R. upravičen opraviti, istočasno pa se pod točko I izpodbijanega sklepa zatrjuje, da je K.K. nagovarjal k izvršitvi uradnega dejanja, ki se ne bi smelo opraviti, je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženega R.R., ko prvostopnemu sodišču očita bistvene kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
  • 370.
    VSL Sklep I Cp 444/2019
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00022524
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZZK-1 člen 80, 80/2.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - pogoji za izdajo začasne odredbe - zaznamba spora - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost - verjetnost obstoja terjatve - predznamba lastninske pravice - načelo vrstnega reda vpisov - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
    Obširne trditve tožeče stranke v predlogu o naklepnih kršitvah predkupne pravice in nemoralnem ravnanju tožencev (ti v pritožbi, odgovoru na tožbo in ostalih vlogah to odločno zavračajo) se v bistvenem nanašajo na presojo verjetnosti terjatve in same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti, da terjatve ne bo mogoče izpolniti. To velja tudi za trditve o obstoju nevarnosti, da bodo bodisi prva dva toženca, bodisi tretji toženec (ko bo na podlagi prodajne pogodbe vknjižen kot lastnik) prodali sporne nepremičnine dobrovernemu kupcu.

    Ob uveljavljanju predpostavke iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ mora predlagatelj izkazati konkretnejše dejanske okoliščine, ki bi izkazovale in omogočale primerjavo in tehtanje morebitnih hujših neugodnih posledic za upnika in dolžnika.
  • 371.
    VSL Sodba II Cp 1768/2018
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00020960
    SPZ člen 48, 48/1. ZZZDR člen 59. ZPP člen 216.
    skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - kolektivna terjatev - delitev skupnega premoženja v pravdi - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - uporaba prostega preudarka
    Z vložitvijo skupnega premoženja v premoženje drugega je nastala skupna terjatev zakoncev do lastnikov tega premoženja. Zahtevek ima podlago v prvem odstavku 48. člena Stvarnopravnega zakonika.

    O delitvi skupnega premoženja se praviloma odloča v nepravdnem postopku, v pravdi pa le, če so za to podani utemeljeni razlogi. Glede na to, da bistveni del skupnega premoženja predstavlja denarna terjatev in da ni izkazano, da bi se z odločitvijo o toženkini obveznosti plačila njen položaj v postopku za razdružitev premičnin bistveno poslabšal, je odločitev o obveznosti plačila pravilna.

    Glede na to, da za ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kdo je odplačeval kredit in da sta bila prispevka tožnikovih staršev in toženkinega očeta h gradnji približno enaka, je ob ostalih ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljen sklep, da tožnik ni dokazal višjega deleža na skupnem premoženju od zakonsko domnevanega.
  • 372.
    VSC Sklep Cpg 35/2019
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00021290
    ZPP člen 214, 287, 287/2.
    dokazni predlog - zavrnitev dokaza - obrazloženost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
    Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje z njene strani predlaganega dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo in razloga za to ni navedlo ter da je toženka oporekala zapadlosti terjatve.

    Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
  • 373.
    VSL Sodba II Cp 2359/2018
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00021324
    ZPP člen 14, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1. OZ člen 179.
    zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - javna listina - izvedenec grafološke stroke - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah
    Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je bilo tožencu pisanje vročeno 11. 5. 2018. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). To pa je mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje pravilnosti izpolnitve vročilnice je na tožencu, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da pritožnik tega bremena ni zmogel.
  • 374.
    VSL Sodba II Cp 2313/2018
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00021198
    SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 337.
    odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine in stroškov - odpust obveznosti v osebnem stečaju - nedovoljene pritožbene novote - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna procesna legitimacija - izvršilni naslov za izselitev dolžnika
    Kadar z najemnikom (po njegovi volji) v stanovanju živijo tudi drugi, praviloma njegovi ožji družinski člani, zoper najemnika izdani izvršilni naslov vsebuje tudi obveznost najemnika, da stanovanje preda „prosto vseh oseb“. Ker in kadar gre za osebe, ki v stanovanju živijo skupaj z najemnikom, je (po tistem, ko naslova za bivanje v stanovanju z odpovedjo ni več) on tisti, ki mora poskrbeti za njihovo izselitev. Obveznost toženke, ki izhaja iz izreka sodbe, je torej da izroči stanovanje prosto vseh stvari in oseb (in te so še konkretizirane) tožeči stranki. Toženkin soprog in njen sin nista pasivno procesno legitimirana, ker tožeča stranka tožbe zoper njiju ni vložila, materialno pa zato, ker v postopku ni bilo nobene trditve, ki bi utemeljevala sklep, da v stanovanju bivata s kakšnim drugim naslovom.
  • 375.
    VSL Sklep II Cp 384/2019
    13.3.2019
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00021960
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
    regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - ustavna odločba - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - potrebnost izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti
    Restriktivnost pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe (ki se pokriva s tožbenim zahtevkom v delu, s katerim tožnica uveljavlja nedenarno terjatev) narekuje zahteva po zagotovitvi varstva pravic nasprotne stranke.

    Za izdajo regulacijske začasne odredbe mora tožeča stranka poleg verjetnosti obstoja terjatve izkazati tudi enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.

    Tožnica ni izkazala verjetnosti nastanka težko nadomestljive škode, ki bi lahko opravičevala izdajo predlagane začasne odredbe. Predlagatelj začasne odredbe, ki zatrjuje nevarnost nastanka težko nadomestljive škode, mora za to konkretno in natančno navesti relevantna dejstva, tudi splošno znana. Pri tem ne zadostujejo le pavšalne navedbe o nevarnosti težko nadomestljive škode.

    Predlagana začasna odredba tudi ne izpolnjuje pogoja reverzibilnosti. Gre za dodaten pogoj, ki ga ZIZ ne določa, izhaja pa iz omenjene odločbe Ustavnega sodišča Up-275/97. S tem pogojem je dodatno omejena izdaja regulacijskih začasnih odredb, katerih učinek mora biti po razveljavitvi začasne odredbe odpravljiv in pomeni, da mora upnik, ki je izkazal verjetnost terjatve in verjetnost potrebnosti začasne odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, izkazati tudi možnosti vzpostavitve v prejšnje stanje v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka. Ker v konkretnem primeru že pogoj težko nadomestljive škode ni podan, se sodišče prve stopnje, in sedaj tudi pritožbeno sodišče, ni bilo dolžno ukvarjati s tem vprašanjem.
  • 376.
    VSL Sklep II Cp 2414/2018
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00021482
    ZPP člen 133, 142, 142/3, 142/5.
    vročanje pravni osebi - vročitev s fikcijo - hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - sodno pisanje pritrjeno na vratih - pravilno vročanje
    Če je imela tožeča stranka hišni predalčnik, bi moral vročevalec v hišnem predalčniku pustiti obvestilo, v katerem je navedeno, kje pisanje tožeča stranka lahko dvigne in rok petnajstih dni, v katerem mora tožeča stranka pisanje dvigniti, ker se v nasprotnem šteje, da je bila vročitev opravljena, po preteku tega roka pa bi moral vročevalec sodno pisanje pustiti v hišnem predalčniku.
  • 377.
    VSC Sodba Cp 570/2018
    13.3.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSC00030363
    ZOZP člen 15, 16. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3.
    obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo
    Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da traktor v škodnem dogodku ni opravljal prevozne funkcije, ampak je kot delovni stroj in mirujoč preko kardanske gredi proizvajal energijo za hidravlični cepilec. Uporaba traktorja v danem primeru (delovna operacija, ki se je izvajala v času škodnega dogodka) torej ni zajemala vožnje ali premikanja traktorja z namenom izvedbe konkretnega opravila in ni bila povezana s funkcijami, ki so povezane s prometno funkcijo traktorja (odpiranje vrat, vstopanje,...), ampak je traktor evidentno bil uporabljen zgolj kot vir energije za uporabo cepilca kot traktorskega priključka. Do škodnega dogodka torej ni prišlo zaradi uporabe traktorja kot prevoznega sredstva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ni podano zavarovalno kritje na podlagi sklenjene police avtomobilskega zavarovanja, saj traktor v škodnem dogodku ni bil v uporabi kot vozilo, ampak le kot delovni stroj, le kot vir pogonske sile.
  • 378.
    VSL Sodba II Cp 1587/2018
    13.3.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSL00025426
    URS člen 35, 39, 39/1. ZVarD člen 1, 1/1. ZPP člen 180, 180/3, 212. OZ člen 179, 179/1.
    odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic - objava žaljivih vsebin na spletni strani - pravica do svobode izražanja medijev - varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do varstva časti in dobrega imena - absolutno javna oseba - pričakovana zasebnost - žaljivost članka - nevezanost sodišča na pravno podlago - prepoved diskriminacije - javno opravičilo - odstranitev objave
    Dovoljeno je pisati o poslancih in njihovem obnašanju zunaj državnega zbora, celo ko ne nastopajo v svoji funkciji, temveč zasebno. To pomeni, da bi novinarka lahko pisala o (ne)spodobnem oblačenju poslancev, kot tudi o mejah njihovega svobodnega obnašanja, ter bi ob tem lahko izrazila tudi svoje mnenje. Tema sama po sebi je v interesu javnosti in se o njej lahko piše, vendar se je novinarka tega lotila povsem nespretno. V obravnavanem primeru že naslov preseže dovoljen način spodobnega oziroma nežaljivega izražanja. Pri tem ni šlo ne za pretiravanje ne za satirično pisanje, temveč za grobo diskreditacijo tožnice.
  • 379.
    VSL Sklep II Cp 2401/2018
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00021576
    ZPP člen 8, 212, 245, 245/2, 245/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. URS člen 22, 23, 25. ZNB člen 8, 10, 10-6, 22, 22/1, 23, 25, 53b, 53c, 57, 57/1, 57/1-4, 57/1-5. ZNB-A člen 9. ZVPNB člen 24.
    odškodnina - objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - cepljenje - obvezno cepljenje otrok - obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim - nalezljive bolezni - posledice cepljenja - vzročna zveza - obstoj škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - mesečna renta - povrnitev stroškov zdravljenja - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - pomanjkljiva obrazložitev - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - enako varstvo pravic - učinkovito pravno sredstvo - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - dokazni standard - pomanjkljiva trditvena podlaga
    Objektivna odgovornost države za posledice obveznega cepljenja temelji na posebnih predpisih o varstvu pred nalezljivimi boleznimi. Gre za dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Narave odgovornosti ne spreminja dejstvo, da je cepljenje proti steklini indicirano šele, ko obstaja nevarnost okužbe s steklino, kakor tudi ne dejstvo, da se z njim preprečuje potencialno smrtno nevarna bolezen. Obvezno cepljenje proti steklini namreč ni predpisano le zaradi zaščite posameznika, temveč tudi zaradi preprečevanja širjenja bolezni, torej zaradi varstva splošnega interesa. Ravno zaradi tega interesa ob podani indikaciji odločitev za cepljenje ni prepuščena volji posameznika.

    Zdravstvene težave bodisi cepljenih bodisi necepljenih posameznikov imajo lahko zelo različne vzroke, ki jih vedno ni mogoče odkriti. Stališče, da mora biti za uspeh ugovora vzročne zveze zanesljivo ugotovljen alternativni vzrok tožničinih težav, bi se zato utegnilo izkazati za prestrogo, saj bi lahko toženo stranko spravilo v dokazno stisko in ji že vnaprej onemogočilo uspeh njenega ugovora. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko je odkritje takšnega vzroka v veliki meri odvisno od sodelovanja nasprotne stranke.

    Stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
  • 380.
    VSL Sodba in sklep I Cp 2137/2018
    13.3.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00021480
    ZPP člen 189.
    pobotni ugovor - nasprotna tožba - litispendenca
    Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 32
  • >
  • >>