V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
ZPP člen 205, 205/1. ZMZPP člen 73, 73/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 19, 19/2. Uredba Sveta (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo člen 1.
prekinitev postopka - pristojnost slovenskega sodišča
Iz tožbenih navedb tožeče stranke izhaja, da glede starševske odgovornosti mladoletne hčerke pravdnih strank A. A. že teče postopek pred Občinskim družinskim sodiščem v Frankfurtu na Maini in je to sodišče, ki je prvo začelo postopek in 13. 9. 2018 že izdalo začasno odredbo za določitev stikov in preživnine za mladoletno A. A. Tožnica je v tem postopku vložila tožbo 11. 1. 2019. Da ne bi prišlo do situacije, ko o isti zadevi med istima pravdnima strankama hkrati tečeta dva postopka, mora sodišče v skladu z določilom drugega odstavka 19. člena Uredbe Bruselj II a v primeru, ko postopek teče o istem otroku glede iste zadeve, prekiniti postopek. Ker je v obravnavani zadevi slovensko sodišče drugo začelo postopek, je ravnalo pravilno, ko ga je prekinilo.
Do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. oziroma 7. člena ZSVarPre in če ne obstaja kateri izmed izključitvenih razlogov določenih v 27. ali 28. členu tega zakona. Med drugim se šteje za izključitveni razlog iz 28. člena nepripravljenost za poziv k sklenitvi dogovora o preživljanju iz 19. člena tega zakona določeno v 8. točki in pa tudi izguba sredstev za preživljanje oziroma kateregakoli dohodka, ne glede na to, ali se po tem zakonu šteje v lastni dohodek ali ne, iz razlogov, na katere je sama vplivala. Nobenega od navedenih izključitvenih razlogov pa sodišče prve stopnje in ne toženec nista pri tožnici ugotovila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL00021477
ZUP člen 224, 224/2. ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-6.
sodna in upravna pristojnost - koncesijska pogodba - plačilo storitev - plačilo socialno varstvene storitve - inšpekcijski nadzor - inšpekcijski ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti - odvzem koncesije - predhodno vprašanje - upravna odločba - upravni spor - začasna odredba - zadržanje učinkovanja odločbe - izvršljivost upravne odločbe - odprava odločbe - ex tunc učinek
Začasna odredba je bila izdana v upravnem sporu zaradi odvzema koncesije. Z njo je bilo odločeno, da se do pravnomočne sodne odločbe v tem upravnem sporu zadrži pravno učinkovanje odločbe o odvzemu koncesije z dne 12. 6. 2017. Ta pravnomočna začasna odredba z dne 17. 7. 2017 torej ne rešuje vprašanja, povezanega z začasno prepovedjo opravljanja javne službe (rešuje vprašanje veljavnosti koncesijske pogodbe, ki določa pravice in obveznosti njenih strank). Zato njenih učinkov ni mogoče razširiti na odločitev o začasni prepovedi opravljanja javne službe.
Odprava upravne odločbe učinkuje ex tunc, za nazaj. To pomeni, da se za nazaj odpravijo posledice prepovedi, kakršna je izhajala iz odločbe o ukrepih z dne 9. 10. 2015.
Ker tožeča stranka kljub temu, da je bila pravilno pozvana k plačilu sodne takse in opozorjena na posledice njenega neplačila, sodne takse za pritožbo zoper sklep ni pravočasno plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka pritožbo zoper sklep o stroških I Pg 120/2017 z dne 25. 9. 2018 umaknila.
URS člen 24.. ZDSS-1 člen 60.. ZPIZ-2 člen 194.. OZ člen 190, 190/3.
invalidska pokojnina - izključitev javnosti - načelo javnega obravnavanja in neposrednosti - vračilo preveč izplačanih sredstev
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. ZPIZ-2 v 194. členu izrecno določa, da je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel, kot v predmetni zadevi s pravnomočnostjo odločbe, kar je ključnega pomena za zakonitost izpodbijanih upravnih aktov.
Kadar pride med pravdo do umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021314
KZ-1 člen 86.
izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - opravljanje dela v splošno korist - razlogi za neizpolnitev obveznosti - selitev v tujino - pravilnost vročitve
Pritožba nima prav tudi, ko zatrjuje, da obsojeni dela v splošno korist ni opravil iz objektivnih razlogov. Pri tem neupravičeno šteje obsojenčevo preselitev v Nemčijo, kjer je našel zaposlitev, za tak razlog. Sodišče prve stopnje je navedeno okoliščino pravilno ocenilo kot subjektivno in kot posledico obsojenčevega družbeno nesprejemljivega in predvsem nekritičnega odnosa do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic. Gre torej za zavestno in s strani obsojenca hoteno odločitev, s katero se je izognil izvršitvi kazni, izrečene s pravnomočno sodbo, v preostalem obsegu neopravljenega dela v splošno korist
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje dela tožbe - pravnomočna odločitev
Ker je bilo v spornem obdobju že pravnomočno odločeno in ima tožnik tudi v celoti pokriti bolniški stalež, vse od spornega dne dalje, ni nobene podlage, da bi sodišče o istem obdobju ponovno odločalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti resničnosti vsebine javnih listin. Tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je bila na dan škodnega dogodka v takšnem stanju, da se ni bila sposobna pogovarjati s policistoma.
URS člen 51, 51/3. ZDZdr člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 53, 62, 62/4.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju - preklic soglasja
Oseba je s pritožbo, teden dni po izjavi, da se strinja z zadržanjem in pisno privolitvijo v sprejem, preklicala svoje soglasje. V skladu z določbo prvega odstavka 38. člena ZDZdr je treba v tem primeru takšno osebo takoj odpustiti oziroma, če zdravnik oceni, da so pri osebi podani razlogi iz 53. člena ZDZdr, postopati po drugem in tretjem odstavku 38. člena navedenega zakona.
ZVNDN člen 106a, 106a/6.. ZUJF člen 1, 1/3, 164, 164/1, 164/2, 165.. ZDR člen 149, 149/1, 150.. ZDR-1 člen 151.
povračilo stroškov prehrane med delom - javni uslužbenec - začasni ukrepi - javne finance - stroški za prehrano - nočno delo - povračila stroškov v zvezi z delom
Ključno v tem sporu je pravno vprašanje glede uporabe šestega odstavka 106.a člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN). Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je ta določba uporabljiva tudi od uveljavitve Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), to je od 31. 5. 2012, dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021025
OZ člen 5, 5/1, 50, 50/3. ZPP člen 212. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivna pogodba - navidezna prodajna pogodba - pogodbena volja - zavarovanje dolga - dokazni standard v pravdnem postopku - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - prosta presoja dokazov - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - načelo pravne varnosti - tretja poštena oseba - razpravno načelo
Načelo pravne varnosti varuje položaj oseb, ki bi lahko zaradi navideznosti pogodbe utrpele kakšno škodo. Poštena je tista tretja oseba, ki ne ve za pravo pogodbeno voljo strank, pri čemer se dobra vera vedno domneva.
kreditna pogodba - potrošniški kredit - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico
Toženca sta zamujala s plačilom treh zaporednih obrokov kredita, zato je bila banka v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPotK upravičena zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdreti pogodbo in (posledično prav tako) zahtevati plačilo celotnega dolga.
Ker sodna praksa višjih stališč temelji na stališču, da za odstop od pogodbe zadostuje neoblična izjava in da kot obvestilo o odstopu šteje tudi prejem vložene tožbe ali predloga za izvršbo, je do odstopa, če že ne s potekom roka, ki ga je dala banka v zadnjem pozivu k plačilu dolga z dne 7. 4. 2011, prišlo najkasneje, ko je tožena stranka prejela predlog za izvršbo. A tudi če do veljavnega odstopa ne bi prišlo, tožeča stranka (ki je vstopila v pravni položaj banke) takšno plačilo zaradi zamude s plačilom dveh zaporednih obrokov upravičeno uveljavlja neposredno na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPotK, ki takšno možnost predvideva, ne da bi bil za njeno uresničitev potreben predhoden odstop od kreditne pogodbe.
odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožnica s tožbo propadla, mora v proračun povrniti stroške, ki bi šli toženki, glede na to, da je ta imela v postopku odobreno brezplačno pravno pomoč.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - plača
Tožnik je v spornem obdobju dejansko opravljal delo v polnem delovnem času in ne v polovičnem delovnem času, zato je zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00020799
ZPP-UPB3 člen 286.b. OZ-UPB1 člen 319, 319/1.
leasing pogodba - odškodnina zaradi razveze pogodbe - prepoved komisornega dogovora - ugotovitev višine odškodnine - pravočasno grajanje procesnih kršitev - odpust dolga - dolžnik v stečaju - finančni leasing
V preostalem delu pa gre za odškodninsko terjatev, za katero velja splošno pravilo, da odškodnina ne sme presegati dejanske škode. Po odstopu od pogodbe namreč leasingodajalec obdrži lastninsko pravico na nepremičninah, nima pa več terjatve na plačilo nezapadlih obrokov na podlagi 6. člena Pogodbe o finančnem lizingu nepremičnine št. 4213160490. Ker pa je leasingojemalec kršil pogodbo, je leasingodajalec upravičen do odškodnine v višini, ki ustreza vzpostavitvi premoženjskega stanja, kakršnega bi imel, če bi bila pogodba izpolnjena. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da bo opravljen končni obračun in šele takrat bi bila ugotovljena dejanska višina škode. Obračuna pa ni mogoče odlagati v nedogled, posebej še, ker je bil nad leasingojemalcem začet stečaj. Posledica stečaja je med ostalim tudi, da je treba ugotoviti višino vseh obveznosti, ki jih ima stečajni dolžnik na dan začetka stečaja. Višino obveznosti iz naslova poslovne odškodnine pa je mogoče ugotoviti le tako, da se opravi obračun na dan začetka stečaja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka tožniku očitala kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko spornega dne ob zagonu linije brizganca ni izvedel predpisane avtokontrole, zaradi česar je prišlo do izmeta več kot 700 kosov polizdelkov - brizganca. Tožena stranka tožniku tudi očita, da na liniji brizganca ni odpravil napake s ponovno nastavitvijo stroja, po ugotovitvi napake pa ni pregledal vseh kosov, izdelanih od zadnje avtokontrole, ter je 100 kosov slabih komutatorjev odložil v predal, namesto da bi jih označil in izločil v rdeče zaboje ali zaporno cono, o navedenem pa ni obvestil odgovornega vodje, obratnega inženirja oziroma sodelavca v naslednji izmeni. Glede na težo in naravo samih kršitev, zlasti glede na to, da je bil tožnik predhodno že pisno opozorjen na kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, je tožena stranka zaradi tožnikove opustitve izvedbe predpisane avtokontrole utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri tem ni odločilno, da je tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlila polbrata vodje proizvodnje. V obravnavanem primeru je namreč tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga, ne pa iz poslovnega razloga oziroma prenehanja potreb po delu. Očitani kršitvi sta dokazani, zato je podan odpovedni razlog iz 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
sodna določitev meje - močnejša pravica - priposestvovanje - dokončno urejena meja v katastrskem postopku
Ker meja med parcelami predlagateljev in parcelami nasprotnih udeležencev v upravnem postopku še ni bila dokončno urejena, potek meje po podatkih katastra ni relevantna okoliščina.