KZ-1 člen 29, 29/3, 72, 72/1, 328, 328/1. ZMV člen 3, 3/1-17. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 8, 8-10.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - odvzem vozniškega dovoljenja - kršitev kazenskega zakona - kategorije motornih vozil - bistveno zmanjšana prištevnost - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon, ker v izreku izpodbijane sodbe ni ustrezno določilo vrste motornega vozila, na katerega se nanaša odvzem vozniškega dovoljenja. V skladu s prvim odstavkom 72. člena KZ-1 sme sodišče storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa odvzeti vozniško dovoljenje za posamezne vrste motornih vozil in pri tem določiti, da se mu ne sme izdati novo dovoljenje za eno do pet let. Motorno vozilo po Zakonu o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV), ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, ni samo osebni avtomobil, temveč tudi drugo vozilo, namenjeno vožnji po cesti z močjo lastnega motorja, razen tirnih vozil in koles s pomožnim motorjem (17. točka prvega odstavka 3. člena ZMV). Motorno vozilo je po navedenem zakonu med drugim tudi avtobus, tovorno vozilo, traktor, bivalno vozilo, delovno vozilo, moped (kolo z motorjem), motorno kolo, štirikolo...
ZSKZDČEU-1 člen 10, 10-5, 10-7, 23. KZ člen 111, 111/1, 111/1-2, 112, 112/6, 123, 123/1, 123/2, 213, 213/3.
evropski nalog za prijetje in predajo - predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - zastaranje kazenskega pregona - pristojnost slovenskega sodišča - rop
Določba 5. točke 10. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev predaje zahtevane osebe zaradi zastaranja kazenskega pregona zahteva presojo ne le zastaranja kazenskega pregona, kot to zatrjuje pritožba, temveč tudi presojo pristojnosti slovenskega sodišča v konkretnem primeru.
Upnik je zaenkrat zastavni upnik, v morebitni bodoči izvršbi bo lahko to ostal ali pa bo izvršilni upnik. V izvršilnem postopku se po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ v skladu s prvim, tretjim in četrtim odstavkom 198. člena ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev. Na upniku pa je odločitev kdaj bo vložil predlog za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00021056
OZ člen 352, 352/1, 365, 367. ZPP člen 337, 337/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 28, 28-2.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - bivalne razmere v priporu - pritožba na ESČP - pretrganje zastaranja - nedovoljene pritožbene novote
Zastaralni rok je pričel teči z izpustitvijo tožnika iz pripora. Z vložitvijo pritožbe na ESČP zastaranje ni bilo pretrgano. Četudi bi bilo pritožbo na ESČP mogoče šteti za upnikovo ravnanje pred pristojnim organom z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, ki po 365. členu OZ pretrga zastaranje, bi moral za pretrganje zastaranja biti izpolnjen tudi pogoj iz 367. člena OZ, tj. da bi bila tožba vložena v treh mesecih od pravnomočnosti odločitve o zavrženju tožbe oziroma – v obravnavanem primeru – v treh mesecih od izdaje sklepa ESČP.
zahteva za preiskavo - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - povzročitev splošne nevarnosti - nevarna gradnja
V zahtevi za preiskavo opisano dejanje nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena KZ-1, saj iz opisa ni razvidno, ali bi ga naj obdolženec storil z aktivnim splošno nevarnim ravnanjem ali z opustitvijo. Ker v opisu dejanja niso povzeti niti abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja, pa takšen opis dopušča razlago, da je osumljenec z nepravilno izgradnjo ravnal aktivno z nevarnim dejanjem oziroma sredstvom, in hkrati, da je z nepravilno izgradnjo opustil določena dejanja, ki bi jih sicer moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021039
SPZ člen 9, 77. ZPP člen 8.
mejni spor - ureditev meje - kriterij močnejše pravice - kriterij zadnje mirne posesti - priposestvovanje - domneva dobre vere - pomanjkljiva dokazna ocena
Ker je od postavitve žičnate ograje v letu 1985, ko predlagateljici oziroma njuni pravni predniki spornega mejnega prostora niso več uživali, do leta 2012, ko je meja postala sporna, preteklo že 27 let, v vsem tem času pa je ta del zemljišča mirno uživala kot svojega prva nasprotna udeleženka (oziroma njeni pravni predniki), pri čemer predlagateljici njene dobre vere nista uspeli izpodbiti, je odločitev sodišča prve stopnje, da mejo uredi po lastninski pravici, pridobljeni na podlagi priposestvovanja, kot močnejši pravici, pravilna.
Tudi izpolnitev pojasnilne dolžnosti spada v krog pogodbenih obveznosti zdravnika, zato je potrebno tovrstne odškodninske zahtevke presojati z uporabo določb o poslovni odškodninski odgovornosti. Povsem pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica prejela tako ustna kot tudi pisna pojasnila o samem posegu, kot tudi o možnih zapletih oziroma komplikacijah pri tovrstnem posegu, da sta oba zdravnika tožnico seznanila z najpogostejšimi pooperativnimi zapleti, med katerimi je tudi motnja okusa. Da tožnica ni bila seznanjena tudi z možnostjo trajne izgube okusa, ter da je ta komplikacija/zaplet redka komplikacija, ki se pojavi v 5%. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da so delavci zavarovanke tožene stranke ravnali v danem primeru tako, kot je treba, da so (pravilno) izpolnili svojo pojasnilno dolžnost, da je bila tožnici pred operacijo ušesa dana ustrezna pojasnilna dolžnost glede izvedbe te operacije, saj je bila tožnica seznanjena tudi z rednimi riziki posega, torej tistimi, ki so najpogostejši in tipični za ta poseg, med njimi tudi z možnostjo pooperativnega zapleta v obliki motnje okusa, zaradi redkega pojavljanja komplikacije v obliki trajne izgube okusa, pa ni bilo potrebno, da bi bila tožnica o tej komplikaciji še posebej obveščena.
Ker tožnica ni dokazala, da je bivša tašča njej nakazala svoj denar, toženec pa je dokazal, da je denar, ki ga je dvignil iz tožničinega računa, njegov, ne gre za obogatitev na strani toženca.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - dopolnitev tožbe - pravilna vročitev
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti.
Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna (deseti odstavek 3. člena ZST-1). To pomeni, da je taksno obveznost dolžan poravnati vsak od zavezancev; šteje pa se, da je izpolnjena, ko jo poravna eden od njiju. Sodišče prve stopnje je pravilno obema tožencema poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, kar ne spremeni dejstva, da gre še vedno za eno taksno obveznost, ki sta jo skupaj dolžna poravnati oba toženca.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZJU člen 156, 158.. ZSPJS člen 22i, 22k.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe
Ob ugotovljenem povečanju sredstev iz ekonomskega programa in tržne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega ekonomskega oziroma javnofinančnega razloga, ki bi imel za posledico prenehanje potrebe po delu tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022089
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1, 186, 188, 188/1, 188/2, 188/3. ZPP člen 337. Pravilnik o pogojih za dobavo in odjem plina iz javnega plinovodnega omrežja v Občini Novo mesto (1998) člen 6, 8, 20, 21, 22.
Toženec je imel poizvedovalno dolžnost, ki je ni izpolnil. Ugotovljeni vzrok zastrupitve razkriva, da lahko zaradi napake v delovanju plinskega sistema, ki je posledica spremenjenega sistema plinske inštalacije (katerega del so tudi dimni vodi oziroma odvod dimnih plinov), nastopijo izredne okoliščine. Dolžnost dobavitelja plina je, da zagotavlja varno uporabo plina, torej, da zagotavlja obratovanje, pri katerem ne bo ogroženo zdravje (življenje) uporabnikov. V okviru te dolžnosti lahko dobavitelj plina tudi odkloni ali prekine dobavo plina. Glede na naravo dejavnosti, ter glede na svoje strokovno znanje in izkušnje, mora (bi moral) distributer plina vedeti, da se v primeru določenih posegov v plinsko inštalacijo lahko spremenijo pogoji njenega delovanja in da je v tem primeru ob priklopu plina lahko ogrožena varnost uporabnikov.
Primarni merili za določitev notranjega deleža odgovornosti sta teža krivde in teža posledic (drugi odstavek 188. člena OZ). Ravnanja na strani tožnikov oziroma njihovega pravnega prednika - lastnika stanovanja (- izbira izvajalca, ki je izvedel nestrokovni priklop kuhinjske nape, - opustitev zahteve za izvedbo letnega dimnikarskega pregleda, - opustitev obvestila (dimnikarja oziroma distributerja plina) o spremembi na sistemu plinske inštalacije), utemeljujejo porazdelitev deležev odgovornosti v razmerju 75 % (v breme tožnikov) : 25 % (v breme toženca - dobavitelja plina).
skrbnost dobrega strokovnjaka - deljena odgovornost - zavrnitev izvedbe dokaza - popolnost izvedenskega mnenja - imenovanje drugega izvedenca - vzročna zveza - neobstoj vzročne zveze
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokazov, ko je neko pravno odločilno dejstvo (oziroma sklop dejstev) že dokazan(o).
Laično nestrinjanje s pravno odločilnimi strokovnimi pojasnili izvedenke ni razlog za ponavljanje dokazovanja.
Ni bistveno, ali se je tožnik zaletel v štrleči ostrorobi del ograje, v kak drug del ograje, udaril ob lastno vozilo ali pa po padcu z motorja močno udaril s trebuhom ob tla. V vseh teh primerih bi tožniku nastala povsem enaka škoda. Med protipravnim ravnanjem zavarovanke tožene stranke in zatrjevanimi hujšimi poškodbami tožnika ni vzročne zveze.
predlagalni delikt - umik predloga za pregon - rok za umik predloga
De lege lata lahko oškodovanec pri predlagalnih kaznivih dejanjih razpolaga s predlogom za kazenski pregon (umik) do konca glavne obravnave, ne pa tudi kasneje.
postopek osebnega stečaja - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka - rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka - prodajna pogodba - motorno vozilo - ožje povezane osebe - objektivni element izpodbojnosti - vezanost sodišča na procesni sklep - izvedba dokazov - zavrnjeni dokazi - zaslišanje strank - ogled - dokazovanje z izvedencem - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka za predložitev vloge - sprememba tožbe - izpodbojni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - nadomestitev vrednosti stvari - vrnitveni zahtevek - nedovoljene pritožbene novote - priznana dejstva - obrazloženost stroškovne odločitve
Tožeča stranka je v tožbi postavila izpodbojni zahtevek in povračilni zahtevek na vračilo spornih vozil. Povračilnega zahtevka ni postavila šele z vlogo 5. 10. 2015, pač pa je takrat zahtevek (v posledici dejstva, da je iz odgovora na tožbo izvedela, da toženec dveh vozil naj ne bi imel več v lasti in posesti) oblikovala tako, da je za primer, da vračilo vozil ni več mogoče, zahtevala plačilo denarnega nadomestila. Te dopolnitve ni mogoče šteti kot uveljavljanje novega / dodatnega povračilnega zahtevka, pač pa gre za isti povračilni zahtevek v drugi obliki. S tem zahtevkom se dejanska in pravna podlaga zahtevka ni spreminjala. Tožnik ima do toženca le en povračilni (kondikcijski) zahtevek: tožeča stranka sme zahtevati le vrnitev tistega, kar je bilo predmet izpodbijanja, in nima zahtevka za denarno nadomestilo, če je vrnitev v naravi še mogoča.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali toženec s predmetom izpolnitve razpolaga, tako da ga lahko vrne tožeči stranki. Šele v primeru, da vračilo vozil, ki jih je toženec v tej zadevi prejel z izpodbijanim pravnim dejanjem ni mogoče, sme tožnik zahtevati denarno nadomestilo. Če za okoliščino, da s predmetom izpolnitve ne razpolaga več stečajni dolžnik izve šele po vloženi tožbi, bi bilo pritožbeno stališče, da povračilnega zahtevka ne sme več preoblikovati, ker je rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP že potekel, prestrogo in preformalistično.
ZKP člen 18, 18/2, 59, 59/1, 145. URS člen 33, 37.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - naključno pridobljen dokaz - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - elektronska pošta - elektronska poslovna dokumentacija - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebne lastnine - ni nedovoljen dokaz
Splošna bolnišnica, ki je v času, ko je bila obtožba že pravnomočna, naključno prišla do podatkov, za katere je ocenila, da bi lahko bili dokaz v kazenski zadevi, v kateri ima sama položaj oškodovanca, ni mogla in ne smela prezreti dokazov, saj ima nenazadnje po določbi prvega odstavka 59. člena ZKP oškodovanec v kazenskem postopku med drugim tako v fazi preiskave kot tudi glavne obravnave pravico predlagati dokaze, zbiranje dokaznega gradiva pa ureja tudi 145. člen ZKP, ki vse državne organe in organizacije z javnimi pooblastili zavezuje ne le naznaniti kazniva dejanja, temveč navesti tudi dokaze, za katere vedo in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar je oškodovano bolnišnico, ki je javni zavod, tudi v tem smislu zavezovalo k predložitvi naključno najdene elektronske dokumentacije iz prejšnjega prenosnega računalnika obtoženke, ki se je nahajala na strežniku.