ZGD člen 12, 27, 558a, 12, 27, 558a. ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 40, 40/1, 44, 44/1.
preoblikovanje družbe - sprememba firme - statusne spremembe
Pri dolžniku je prišlo samo do statusnopravnega preoblikovanja (iz d.n.o. v d.o.o.) in posledično tudi do spremembe firme, pri čemer pravna oseba ni prenehala obstajati, ampak gre ves čas za isti pravni subjekt. Res je upnik pravno osebo v predlogu za izvršbo označil s firmo, ki v času vložitve predloga ni več veljala, vendar je iz sodnega registra razvidno, da v Republiki Sloveniji nikoli ni obstajala nobena druga gospodarska družba s firmo "E....". Zato sodišče druge stopnje ne dvomi, da se izterjevana terjatev nanaša prav na dolžnika E.... d.o.o., prej E.... d.n.o.
ZGD člen 347, 347/3, 347/4, 347/4-2, 347/5, 348, 350, 352, 352/1, 352/2, 347, 347/3, 347/4, 347/4-2, 347/5, 348, 350, 352, 352/1, 352/2. ZSReg člen 27, 27/2-3, 28, 28/1, 30, 30/1, 32, 32/2, 27, 27/2-3, 28, 28/1, 30, 30/1, 32, 32/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 14, 14.
osnovni kapital in osnovni vložki
Zakon je poskrbel za posebno varstvo upnikov, s katerim so zagotovljena načela oziroma zasnova delniške družbe. Vendar pa v konkretnem postopku (glede na uporabljeni način zmanjšanja osnovnega kapitala) ni treba posebej izpeljati procesa varovanja upnikov po 350. členu ZGD, saj gre zgolj za nominalno znižanje kapitala in ne za realno znižanje premoženja zaradi izplačil delničarjem.
vpis sprememb v sodni register - enoosebna družba - procesne predpostavke - vpis sklepa v knjigo sklepov - zavrženje predloga
V enoosebni družbi ustanoviteljica samostojno odloča o vseh vprašanjih, o katerih sicer odloča skupščina družbe z omejeno odgovornostjo. Svoje odločitve mora vpisati v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov nimajo pravnega učinka.
izbris pravne osebe iz registra - izbris iz sodnega registra
V zvezi z izbrisnim razlogom o neobstoju premoženja gospodarske družbe je v 2. odst. 25. člena ZFPPod uzakonjena domneva, da se šteje, da obstaja razlog po 2. točki, če družba neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki zanjo opravlja posle plačilnega prometa. To zakonsko domnevo pa je mogoče izpodbiti s trditvami in predložitvijo dokazov o tem, da gospodarska družba dejansko ima premoženje.
Pojem "premoženje" že po definiciji stvari obsega nepremičnine, premičnine, terjatve in druge premoženjske pravice. Pravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pod pojmom "premoženje družbe" upoštevati tudi njeno pasivo oziroma njene obveznosti in izgubo ob presoji, ali je podan izbrisni razlog po 1. odst. 25. člena ZFPPod.
V 4. odst. 34. člena ZFPPod so opredeljene osebe, ki lahko vložijo pritožbo zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra. Ker pritožnik ni niti trdil, da bi bil katera od navedenih oseb, marveč, da je zgolj v družbi zaposleni delavec, ki bo ostal brez zaposlitve oziroma brez možnosti za uveljavljanje pravic za čas brezposelnosti, je pritožba nedovoljena.
vpis sprememb v sodni register - predhodno vprašanje
Predlagatelj prekinitve postopka mora spornost dejstva, od katerega je odvisna odločitev o predhodnem vprašanju, pojasniti (in to konkretizirano) v predlogu za prekinitev postopka, ne pa v tožbi, na katero se sklicuje, saj bo o tožbi odločilo pravdno (ne pa registrsko) sodišče.
Za obstoj domneve, da gospodarska družba nima premoženja (kar je eden od izbrisnih razlogov), ni merodajno vprašanje, ali se je stanje na žiro računu takšne družbe kaj spreminjalo, ampak vprašanje, ali je dejansko preteklo neprekinjeno obdobje 12 mesecev, v katerem družba ni opravljala izplačil preko svojega računa.
Sklep o začetku postopka izbrisa se vroči gospodarski družbi, ne pa družbenikom. Sklep o začetku postopka izbrisa se ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (se pa vpiše v sodni register). V postopku vpisa v sodni register ni mogoče odvrniti avtomatično delujoče prekluzije zaradi zamude roka za vložitev ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa niti za vložitev pritožbe proti sklepu o izbrisu iz sodnega registra z vrnitvijo v prejšnje stanje.
ZSReg člen 36, 36/2, 36/2, 36. ZPP člen 324, 324/6, 324, 324/6.
sklep o zavrženju ugovora - pritožbeni rok
Res je, da izpodbijani sklep (registrskega sodišča o zavrženju ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa in pritožbe zoper sklep o izbrisu) ne vsebuje pravnega pouka. Rok za pritožbo zoper sklepe, ki jih izda registrsko sodišče poleg sklepov, predvidenih v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), je po 2. odst. 36. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) v zvezi z 28. čl. ZFPPod 8 dni od vročitve prepisa sklepa. To je zakonski rok in ne sodni. Zakonskih rokov pa ni mogoče podaljševati. Dejstvo, da izpodbijani sklep ni vseboval pouka o pravici do pritožbe (6. odst. 324. čl. ZPP v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. ZNP), zato ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka.
ZGD člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZSReg člen 35, 35/2, 35, 35/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 20, 20.
vpis v sodni register
Po 1. odst. 308. čl. ZGD v zvezi z 20. čl. Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je treba predlogu za vpis sprememb statuta priložiti prečiščeno besedilo statuta, notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe statuta ujemajo s sklepom o spremembi statuta, in sklep skupščine v notarski obliki (če je za spremembo statuta potrebno, pa tudi dovoljenje državnega organa). Prečiščeno besedilo statuta se torej nanaša na vse spremembe statuta, ne le na del teh sprememb; zato sodišče ne more dovoliti vpisa le tistih sprememb določb statuta, ki niso sporne (primerjaj 2. odst. 35. čl. ZSReg).
Predhodno vprašanje je lahko tudi vprašanje neveljavnosti sklepa začasnega nadzornega odbora (pri čemer ni nobenega razloga, da oseba, katere interes je prizadet, take tožbe ne bi mogla vložiti brez predhodnega napotitvenega sklepa registrskega sodišča), torej tudi vprašanje ničnosti sklepa (sklepov) skupščine delniške družbe.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 339, 339/2-83. ZSReg člen 91.
vpis v sodni register - ničnost - sposobnost biti stranka v postopku - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavanem primeru je predmet spora izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki.
zastopanje - predstavljanje in zastopanje - poslovodja
Pri ureditvi zastopanja lahko družba (d.d., d.o.o.) v svojem aktu uporabi za zastopnike tako princip skupnega zastopanja, kot tudi posamičnega zastopanja, lahko pa uporabi kombiniran način (torej takšen, pri katerem v določenih poslih osebe, pooblaščene za zastopanje posamično zastopajo, v določenih poslih pa skupno). Ne more pa pri tem hkrati omejiti njihovih pooblastil v smislu navedbe konkretne vrednosti posla, do katerega se pooblastila za zastopanje družbe omejujejo.
Glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo sprememba družbenika družbe nasproti upniku kot tretji osebi nima učinka, če ni vpisana v sodni register.
ZGD člen 416, 416/3, 416, 416/3. ZSReg člen 8, 8/1, 8/2, 8, 8/1, 8/2.
sklep o izvršbi - ugovor - odgovornost - odsvojitev poslovnega deleža - učinek
Za odsvojitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa (tretji odstavek 416. člena ZGD). Te pogodbe dolžnik ni predložil, obstoja te pogodbe pa zaradi posebne oblike, ki je potrebna za veljavnost te pogodbe, dolžnik tudi ne more dokazovati s pričami. Tudi če bi dolžnik predložil pogodbo v obliki notarskega zapisa, glede na načelo zaupanja v registrsko stanje in publicitetno načelo (drugi in prvi odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru; Ur.l. RS 13/94) sprememba družbenika nasproti upniku kot tretji osebi ne bi imela učinka, saj nasproti tretjim osebam sprememba družbenika lahko učinkuje šele od trenutka vpisa spremembe družbenika v sodni register.
ZGD v 577. členu izrečno določa, da z dnem uveljavitve zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije (ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko): tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih gospodarskih organizacij, zahteval je le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Uskladitev akta o ustanovitvi družbe z ZGD se opravi s sprejetjem nove pogodbe o ustanovitvi družbe, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomesti staro pogodbo o ustanovitvi. Pri tem ne gre za spremembo pogodbe, ampak samo za njeno prilagoditev novemu zakonu. Pravne posledice pripojitve nastanejo z vpisom pripojitve v register po sedežu prevzemne družbe. Takrat prevzeta družba preneha obstajati, pri čemer pa poseben izbris prevzete družbe ni potreben.
ZGD v 577. členu izrečno določa, da z dnem uveljavitve zakona nadaljujejo z delom na način in pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register, vse obstoječe gospodarske organizacije (ne glede na svojo pravno-organizacijsko obliko): tako tudi družbe z omejeno odgovornostjo. Zakon ni posegel v kapitalsko ali upravljalsko strukturo obstoječih gospodarskih organizacij, zahteval je le (za naprej) uskladitev z njegovimi kogentnimi določbami. Uskladitev akta o ustanovitvi družbe z ZGD se opravi s sprejetjem nove pogodbe o ustanovitvi družbe, ki z dnem uveljavitve v celoti nadomesti staro pogodbo o ustanovitvi. Pri tem ne gre za spremembo pogodbe, ampak samo za njeno prilagoditev novemu zakonu. Pravne posledice pripojitve nastanejo z vpisom pripojitve v register po sedežu prevzemne družbe. Takrat prevzeta družba preneha obstajati, pri čemer pa poseben izbris prevzete družbe ni potreben.