izbrisni razlog – obstoj domneve izbrisnega razloga – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Po določbi 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Trditev družbe v smeri, da je na naslovu, ki je vpisan v sodni register, znana in da ji je na ta naslov mogoče vročati uradna pisanja, potrjuje dejstvo, da je sodišče prejelo podpisano vročilnico, ki dokazuje vročitev izpodbijanega sklepa družbi na poslovnem naslovu družbe, ki je vpisan v sodni register.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 2a/4. ZPRS-1 člen 2, 3, 3/1. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja na novo družbo - novonastala družba kot univerzalna pravna naslednica podjetja - pristojnost sodišča za vodenje sodnega registra - določitev matične številke subjektu vpisa - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra
V pristojnosti sodišča je vodenje sodnega registra, ki pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register, medtem ko je upravljanje sodnega registra v pristojnosti AJPES-a. Agencija na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, temu subjektu določi (med drugim) tudi matično številko.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva obstoja izbrisnega razloga - začetek postopka izbrisa - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru
Sklep o začetku postopka izbrisa z dne 23.7.2009 nad subjektom vpisa je bil zato izdan na podlagi domneve, da je podan izbrisni razlog po 2. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP. Ker je torej razlog neposlovanja na poslovnem naslovu predviden kot samostojen izbrisni razlog in v predmetni zadevi je hkrati to tudi razlog, zaradi katerega je bil začet postopek izbrisa, ni mogoče upoštevati upnikovih trditev v pritožbi, da ima terjatev do subjekta vpisa in da zato zoper subjekta vpisa ni mogoče voditi postopka izbrisa brez likvidacije.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta vpisa – izbris subjekta brez likvidacije – udeležba upnika v postopku – poslovni naslov
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP je udeležba upnika v postopku izbrisa dovoljena le za vložitev ugovora proti sklepu o izbrisu. Prav tako iz 4. točke 432. člena izhaja, da je udeležba drugim osebam v postopku izbrisa omejena le na tiste osebe, katerih interes bi bil lahko z izbrisom subjekta vpisa kršen.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 439, 439/1, 439/1-3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta – neznan poslovni naslov – izbrisni razlog
ZFPPIPP je za gospodarske subjekte predpisal poslovanje na poslovnem naslovu, saj je ZFPPIPP-A, ki je pričel veljati dne 13. 06. 2009, v 2. točki 1. odst. 427. člena predvidel kot poseben izbrisni razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru.
ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 43, 43/1.
neznani poslovni naslov – vročanje sodnih pošiljk – objava na portalu AJPES – pravnomočnost sklepa o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Ker je bil sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga z dne 07. 12. 2009 objavljen na spletnih straneh AJPES dne 07. 12. 2009, je veljala skladno z 2. odstavkom 430. člena ZFPPIPP vročitev družbi za opravljeno po preteku 8 dni od objave tega sklepa. Ker družba v pritožbenem roku nadaljnjih 8 dni ni vložila pritožbe zoper sklep o ugotovitvi izbrisnega razloga, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega registrskega sodišča, da je sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga postal pravnomočen.
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 440. ZSReg člen 15, 43, 43/1.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa – vročitev na poslovnem naslovu – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po 1. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po 1. odst. 43. čl. ZSReg, torej na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, velja po 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa. Gre za neizpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenika
Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).
S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prokurist - odločanje o postavitvi prokurista - pristojnost poslovodje - možnost obstoja nasprotujočih interesov med poslovodjo in skupščino - pristojnost skupščine
Četudi drži pritožbena trditev, da že 33. čl. ZGD-1 na splošno dopušča, da družba podeli prokuro, je zaradi možnosti obstoja nasprotujočih si interesov, odločanje o tem glede na ureditev v ZGD-1, v pristojnosti družbenikov, torej skupščine, če družbeniki v pogodbi takšne odločitve niso prepustili poslovodji.
ZSReg člen 34, 35, 35/2, 35/3. ZGD-1 člen 474, 516, 516/1.
zahtevek za vpis v sodni register - registrski postopek - zakonitost postopka - sedež družbe - sprememba sedeža - sestavine družbene pogodbe pri d.o.o. - sprememba družbene pogodbe - veljavnost sklepa o spremembi sedeža - potrebna večina
Sprememba sedeža je torej mogoča le s spremembo družbene pogodbe (drugi in tretji odstavek 35. člena ZSReg), pri čemer je treba določilo prvega odstavka 516. člena ZGD-1 razumeti le kot minimalno, z zakonom določeno zahtevo (tričetrtinska večina glasov vseh družbenikov), družbeniki pa se lahko dogovorijo tudi za še strožjo večino.
ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-1, 36, 36/3. OZ člen 990, 1003.
družba z omejeno odgovornostjo - delitev poslovnega deleža - vpis skupnega poslovnega deleža na podlagi pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža
Skupni poslovni delež s pogodbo ni mogel nastati, ker to ni bilo dogovorjeno, prav tako pa ni mogel nastati na podlagi drugega pravnega dejstva, saj zakon ali družbena pogodba takšne posledice za položaj v obravnavani zadevi ne predvidevata.
ZSReg člen 19, 36, 36/1, 39, 39/1. ZPP člen 343, 343/3. ZNP člen 37.
pravni interes za pritožbo - pravni interes delničarja za pritožbo - sklep o vpisu sodbe o ugotovitvi ničnosti sklepa skupščine o izvolitvi nadzornega sveta
Pritožnik ne pojasni, katera njegova pravica je z izpodbijanim sklepom prizadeta in kakšen pravni interes ima za predmetno pritožbo. Interes pritožnika mora biti namreč praven in konkreten, korist, ki jo pričakuje od sodišča, pa se mora odražati v določeni sferi njegovih pravic. Drugače povedano: pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa za pritožbo mora pritožnik izkazati, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možen način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Kaj takega pa zgolj iz dejstva, da je pritožnik delničar subjekta vpisa, ne izhaja.
odsvojitev dela poslovnega deleža – nov samostojni poslovni delež – skupna lastnina na deležu – predkupna pravica družbenika
Kadar je del poslovnega dela družbenika pripravljenih kupiti več družbenikov, po 6. odstavku 481. člena ZGD-1 postanejo imetniki prodanega (dela) poslovnega deleža vsi kupci skupaj. Gre torej za skupno lastnino prodanega (dela) poslovnega deleža. Na delu poslovnega deleža L. P. sta, čim sta uveljavila na njem predkupno pravico oba dotedanja družbenika M. P. in J. Z, slednja postala skupna lastnika, enako pa velja tudi za odsvojeni del poslovnega deleža B. P. Tako se pokaže, da bi bil na odsvojenem deležu L. P. mogoč na novem samostojnem poslovnem deležu vpis le obeh kupcev hkrati, torej tako M. P. kot J. Z. kot skupnih lastnikov le tega.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 39, 39-3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva izbrisnega razloga – poslovni naslov – dovoljenje lastnika za dovoljenja za poslovanje za določen čas – dokaz negativnega dejstva
Ne pomeni, da enkrat dano dovoljenje lastnika objekta za poslovanje pravne osebe na tem naslovu izključuje obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP. Dovoljenje je namreč lahko dano tudi le za določen čas (npr. z najemno pogodbo sklenjeno za določen čas), zato je dejstvo neizdaje dovoljenja za poslovanje pravne osebe na tem naslovu treba razumeti tudi v primeru, če pravna oseba tega dovoljenja lastnika objekta nima več.
vpis spremembe družbenika – kršitev predkupne pravice – izpodbojnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - prekinitev postopka
Registrsko sodišče ni upoštevalo, da ima kršitev predkupne pravice za posledico izpodbojnost pogodbe, kar pomeni, da je takšna izpodbojna pogodba veljavna in ima učinke, dokler je prizadeti subjekt ne uspe izpodbiti. Že zato ni mogoče zavrniti vpisa, ki temelji na veljavni pogodbi. Registrsko sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve o vprašanju veljavnosti sporne pogodbe, glede česar je bila že vložena tožba.
tožba na ničnost vpisa kapitalske družbe – ničnost vpisa osnovnega kapitala – ničnost vpisa osnovnega vložka
Odločitev o vpisu ustanovitve kapitalske družbe, katere ničnost uveljavljajo tožeče stranke s tožbo, je v bistvu sklop odločitev o vpisu različnih podatkov v sodni register. Iz navedenega sledi, da sodišče ne more ločeno obravnavati zahtevke tožnikov na ugotovitev ničnosti osnovnega kapitala (prvi zahtevek) in ničnosti osnovnega vložka (drugi zahtevek) od zahtevka na ugotovitev ničnosti tožene stranke.
SODNI REGISTER - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0061806
vpis izbrisa družbenika iz družbe - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika – zagovor družbenika
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev
Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi njemu dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in da se mu omogoči, da na njih pred glasovanjem o izključitvi odgovori. Zato mora biti postopek pogodbene izključitve urejen tako, da so predvsem družbeniku, ki se izključuje, zagotovljene možnosti obrambe.
ZGD-1 člen 507, 507/2, 516, 516/4. ZSReg člen 19, 30, 30/1, 35, 35/2, 35/3. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 34, 34/2, 34/3, 42, 42/1, 44, 44/1 44/1-1, 48.
izstop družbenika – sprememba družbene pogodbe – pravni interes družbe za pritožbo - pravni interes za pritožbo
Glede na zahtevo iz 1. odstavka 42. člena Uredbe, da mora biti predloženo predlogu za vpis izstopa družbenika iz družbe tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe izhaja v povezavi s 4. odstavkom 516. člena ZGD-1 logičen sklep, da je skupaj s predlogom za vpis izstopa družbenika treba predlagati tudi vpis spremembe družbene pogodbe. Narava vpisa izstopa družbenika iz družbe namreč nujno terja tudi spremembo družbene pogodbe.
Na strani dolžnice ni prišlo do spremembe identitete pravne osebe, temveč zgolj do spremembe firme. Pravni subjekt, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na spornih nepremičninah je tako identičen pravnemu subjektu, glede katerega je predlagana izdaja začasne odredbe (dolžnici).
Matična številka pravnega subjekta kot enolična identifikacijska številka pravne osebe namreč predstavlja ključni razlikovalni element med različnimi pravnimi subjekti, saj ostaja nespremenjena vse od vpisa pravnega subjekta v poslovni register, do njegovega izbrisa (primerjaj 46. člen Zakona o sodnem registru – ZSR), prav to številko pa kot povezovalni znak v zvezi s povzemanjem podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo določa tudi ZZK-1 (116. člen ZZK-1).
ZGD-1 člen 183, 183/2, 332, 332/1, 332/3, 394. ZZavar člen 46.
izpodbijanje sklepov skupščine – sprememba statuta – pravni interes članov družbe na izpodbijanje sklepov skupščine
V primeru, če bi se sklep o spremembi statuta izkazal za ničnega, predlagatelja pa bi morala na podlagi ničnega sklepa oziroma ničnih določb statuta karkoli plačati družbi, bi bila ta upravičena s tožbo uveljavljati vrnitev neopravičeno pridobljenega. Njuna pravna korist, da do take situacije ne pride, je torej očitna.