SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0078499
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-6, 41a/3. ZGD-1 člen 475,475/5, 479, 482, 482/1.
ničnost družbe z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti – status družbenika – ustanovitev družbe – stvarni vložki
Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.
ZSReg člen 36, 41, 41a. ZGD-1 člen 590, 590/4, 605, 623, 623/3, 623/6, 625, 625/5, 634, 634/2, 635, 635/2, 635/3.
statusno preoblikovanje družbe – delitev prenosne družbe – vpis delitve družbe v sodni register – konstitutiven učinek - izčlenitev družbe – pomanjkljivosti delitve – konvalidacija pomanjkljivosti – registrska zapora - ničnost kapitalske družbe – ugotovitev ničnosti vpisa – tožba za ugotovitev ničnosti - izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev – sprememba ničnostne tožbe
Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.
ničnost vpisa v sodni register - vpis člana nadzornega sveta - zastopnik delavcev - holding - aktivna volilna pravica - pravica do imenovanja - dogovor med dvema svetoma delavcev - sklep sveta delavcev - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pravni interes
Pravnega interesa za sodbo na ugotovitev ničnosti sklepov SD H., zato da doseže ničnost vpisa članov nadzornega sveta, tožeča stranka nima.
Glede postopka določa ZSDU v 6. odstavku 79. člena, da predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli svet delavcev in o tem seznani skupščino. Faze načina predlaganja predstavnikov delavcev svetu delavcev v izvolitev ZSDU ne ureja. Zato za presojo zakonitosti izvedbe postopka sprejemanja sklepa sveta delavcev o izvolitvi člana nadzornega sveta družbe, ki zastopa interese delavcev, po določbi 1. odstavka 41. člena ZSReg ni relevantna pravilnost (dogovorjenega) postopka načina predlaganja kandidatov v izvolitev.
delitev – soglasje za delitev - pravni interes – ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zaradi tega, ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti vpisa delitve v sodni register pri družbi I., d.d., ne pa pri družbi M., d.o.o., ki se je kot novonastala družba vpisala v sodni register.
Pritožniki ne morejo doseči ugotovitve ničnosti oz. izpodbojnosti sklepa skupščine, s katerim je skupščina dala soglasje za delitev (3. odstavek 635. člena ZGD-1), ker ne morejo doseči vzpostavitve prejšnjega stanja, to je izničenja pravnih posledic delitve, saj te nastopijo že z vpisom delitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti teh vpisov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK0006154
ZPP člen 105.a, 205, 205/1-1, 208, 208/1, 318, 318/1-3. OZ člen 190. ZSReg člen 8.
pogodba o prenosu poslovnega deleža - vpis spremembe družbenika v sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje postopka z družbenikom - spregled neplačila sodne takse za tožbo - neupravičena pridobitev - obogatitveni princip - nesklepčnost tožbe
1) Vpis spremembe družbenika v sodni register ni konstitutivne, ampak deklaratorne narave. Ne glede na to, ali je prenos poslovnega deleža vpisan v sodni register ali ne, je njegov pridobitelj postal družbenik.
2) Vprašanje plačila sodne takse, v kolikor predstavlja procesno predpostavko, je stvar predhodnega preizkusa tožbe in če sodišče pomanjkljivosti glede tega (neplačilo takse) spregleda in vlogo vsebinsko obravnava, ta pomanjkljivost ne more imeti več za posledico domnevo umika (in ne zavrženja) vloge.
3) Trditve o vrednosti opravljenih vlaganj (še) ne pomenijo trditev o več vrednosti nepremičnine.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
sodni register - vpis spremembe podatkov - prekinitev postopka – veljavnost skupščinskega sklepa - predhodno vprašanje – pravnomočna sodba
Ker je o predhodnem vprašanju veljavnosti skupščinskega sklepa že odločeno s pravnomočno sodbo, je na to odločitev registrsko sodišče vezano in o istem predhodnem vprašanju v okviru registrskega postopka ne more še enkrat odločati.
zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe – izvršba na delež družbenika
Določbe 165. člena ZIZ vpisa zaznambe sklepov o izvršbi na deležu družbenika ne omejujejo s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, ki se nanaša na to izvršilno sredstvo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/2, 430, 430/1, 440. ZSReg člen 43, 43/1.
izbris subjekta vpisa - vročitev sklepa o izbrisu in objava na AJPES - zakonska presumpcija vročitve - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po prvem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po prvem odstavku 43. člena ZSReg na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, kar velja za obravnavano zadevo, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodni register, velja po drugem odstavku 430. člena ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa na spletnih straneh AJPES. Gre za (ne)izpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
Kakšne posledice ima pravnomočen sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga, izhaja iz 440. člena ZFPPIPP. Na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. V zakonu določenih posledic pravnomočnosti takšnega sklepa pa pritožbeno sodišče ne more spreminjati, kar pomeni, da v pritožbi zoper sklep o izbrisu takšni ugovorov, kot jih vsebuje pritožba, ne more več upoštevati.
izbris družbe iz sodnega registra – izbrisni razlog – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v register
Ker na naslovu, ki je vpisan v sodni register, subjekt vpisa prejema uradne poštne pošiljke, domneva iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni podana, kar posledično pomeni, da ni podan izbrisni razlog.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0078801
OZ člen 5, 70, 72. ZGD-1 člen 32. ZZ člen 57, 58.
sklenitev pogodbe - poslovni organ zavoda - direktor - statutarna omejitev zastopanja - notranja omejitev pooblastil - obseg pooblastil - vpis v sodni register - učinek vpisa - prenos nepremičnin - soglasje sveta zavoda - dobra vera - skrbnost - učinkovanje pogodbe
Statutarna omejitev zastopanja zakonitega zastopnika pravne osebe, ki ni vpisana v sodni register, ne povzroči neučinkovanja sklenjene pogodbe, ob tem, da je bil sopogodbenik v dobri veri glede obstoja zastopnikovih pooblastil.
ZFPPIPP člen 427, 429, 432, 432-3, 435, 435/2, 435/2-1, 435/2-2, 439, 439/2. ZPP člen 3. ZNP člen 37. ZSReg člen 18, 19, 39.
izbrisni razlog – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dovoljenje za poslovanje – upravičenost poslovanja – zloraba pravice do sodnega varstva
Za izpodbijanje izbrisnega razloga na podlagi domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne zadostuje zgolj dejstvo, da subjekt vpisa v sodni register na vpisanem poslovnem naslovu posluje, pač pa tudi, da je na tem naslovu upravičen poslovati.
socialno podjetje – omejitve – ovira za pridobitev statusa socialnega podjetja – preoblikovanje zaposlitvenega centra v socialno podjetje
Sistemska, pa tudi teleološka razlaga določbe tretjega odstavka 9. člena ZSocP, ki je v preprečitvi dvojnega financiranja zaradi pridobitve dveh statusov (kot invalidsko podjetje ali zaposlitveni center in kot socialno podjetje) tako po ZZRZI, kot po ZSocP, napotuje na razlago alternativno navedenih razlogov za nemožnost pridobitve statusa socialnega podjetja in ne kumulativno navedenih.
ZSReg člen 2a,3. ZFPPIPP člen 424, 424/1. ZOdv člen 4.
subjekt vpisa v sodni register - odvetnik - poslovni register - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Odvetniki, ki opravljajo svoj poklic individualno, niso subjekti vpisa v sodni register. Vpisani so le v Poslovni register Slovenije. Zato pritožnik neutemeljeno meni, da lahko doseže izbris „podjetja odvetnice“ iz sodnega registra.
ZGD-1 člen 427, 428, 428/1, 428/2, 429, 429/1. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37. ZSReg člen 19, 39, 39-2.
sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku – ugovor – pritožbena novota
Upničine trditve o oškodovanju upnikov, ki jih je prvič podala v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz registra, v registrskem postopku vpisa podatkov o prenehanju subjektu vpisa v sodni register predstavljajo glede na določbo 1. odstavka 429. člena v zvezi z določbo 1. odstavka 428. člena ZGD-1 nedopustno pritožbeno novoto, ker jih upnica ni podala z ugovorom, prav tako pa ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v zakonsko določenem 15 dnevnem roku za ugovor.
ZSReg člen 10, 34. ZPOmK-1 člen 44, 44/3. ZGD-1 člen 38, 38/3, 390, 390-4.
registrski postopek - izčrpanost registrskega postopka na prvi stopnji - prekinitev postopka - izvrševanje koncentracije - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - vsebina sklepa v nasprotju z zakonom oziroma Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju.
Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom samo po sebi ni nemoralno.
umik lastnih delnic - pooblastilo za nakup lastnih delnic - umik brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala
Na podlagi pooblastila, danega upravnemu odboru na skupščini, je mogoče umakniti zgolj tiste lastne delnice, ki jih je družba pridobila na podlagi tega pooblastila. Na podlagi pooblastila skupščine upravnemu odboru za nakup lastnih delnic in njihov umik poslovodstvo ne more umakniti vseh lastnih delnic, ki jih ima družba v trenutku sklepanja uprave o umiku (tudi iz drugih naslovov), ampak le tiste lastne delnice, ki jih je dejansko pridobila na podlagi skupščinskega pooblastila. V tej zvezi lahko skupščina pooblasti poslovodstvo za umik lastnih delnic brez nadaljnjega sklepanja o zmanjšanju osnovnega kapitala le za tiste delnice, ki jih družba pridobi na podlagi takšnega pooblastila. Gre za vsebinsko povezanost nakupa in umika tako kupljenih lastnih delnic na podlagi pooblastila.
Poslovodstvo ne more samo umakniti sicer zakonito pridobljenih lastnih delnic iz drugih dovoljenih primerov, preden ni sprejet ustrezen skupščinski sklep. Takšen pravni posel uprave bi bil ničen. Upravni odbor sledi volji delničarjev, ki so jo izrazili na skupščini s pooblastilom za nakup in umik le bodočih lastnih delnic.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5, 634, 634/2. ZSReg člen 17, 33, 36, 36/1.
prekinitev postopka vpisa do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku - registrska zapora - pravni interes za udeležbo v registrskem postopku - vpis delitve pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku
V skladu s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 se registrski postopek prekine, če poslovodstvo ne predloži izjave iz 1. točke drugega odstavka tega člena. V obravnavani zadevi je poslovodstvo predlagatelja vpisa sicer predložilo izjavo, da nihče od delničarjev ni vložil izpodbojne tožbe, je pa tretji (družbenik družbe R.T. d.o.o, večinskega delničarja predlagatelja vpisa) 16. 9. 2013 registrsko sodišče obvestil, da je vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti sklepa skupščine družbe P. d.d. o soglasju k delitvi družbe z dne 23. 8. 2013. Takšna (pravočasno vložena) tožba pa ima po splošnem pravilu iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 za posledico prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbenem zahtevku. Gre za t.i. registrsko zaporo.
Vpis in izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra nima konstitutivnega, pač pa (le) publicitetni učinek, kar pomeni, da se tretja poštena oseba na vpis lahko zanese oz. ne sme trpeti škodljivih posledic, če se na tak vpis zanese.
Dolžnik, ki se brani, da je terjatev prenehala z nakazilom, mora za uspeh svojega ugovora trditi (in dokazati) tudi, da je nakazanec terjatev plačal.
Za predlagatelja ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak je sporno pravno vprašanje zakonitosti sprememb statuta. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register.