izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - alternativno, samostojno določena izbrisna razloga iz 427/1-1 in 427/1-2 člena ZFPIPP - pritožbena graja, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti
Izbrisna razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP sta samostojna, med seboj neodvisna, določena alternativno. Zakonodajalec je v citiranih točkah predpisal elemente dejanskega stanu izbrisnega razloga, v točkah 1 in 2 drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa tudi dejanski stan obeh domnev, pri čemer mora vlagatelj ugovora (pravna oseba, nad katero se je začel postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik) v skladu s 435. členom ZFPPIPP izkazati z dejstvi in dokazi, da izbrisni razlog (ne katerikoli, ampak tisti, zaradi katerega se je postopek izbrisa začel) ne obstoji. Tega pa upnik ni storil. V ugovoru, enako pa tudi v pritožbi, je zatrjeval le, da ima subjekt vpisa v razmerju do njega neporavnane obveznosti in za svoje trditve predložil dokaze, vendar pa dejanskega stanu domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni izpodbijal.
Izhajajoč iz postavljenih tožbenih zahtevkov v predmetnem sporu in položaja stranskega intervenienta, ki mu ga daje ZBan-1 in Zakon o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1), pritožba utemeljeno izpostavlja, da ima B.S. pravni interes, da v sporu zmaga toženka. Kot centralna banka Republike Slovenije (1.
člen ZBS-1), ki opravlja nadzor nad bankami (217. člen ZBan-2), je po prepričanju sodišča druge stopnje nedvomno zainteresirana, da se v predmetnem sporu izkaže, da so bile ob vpisu sprememb v sodni register pri subjektu vpisa (toženki), ki so posledica izrednih ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, izpolnjene vse procesne in materialno pravne predpostavke za vpis. Pri tem velja tudi izpostaviti, da je vpise sprememb pri toženki na podlagi 262a. člena ZBan-1 predlagal stranski intervenient, zato mu je po prepričanju sodišče druge stopnje potrebno omogočiti, da v predmetnem sporu nadomesti morebitno toženkino pasivnost. Strinjati se je namreč s pritožbenimi izvajanji, da v nasprotnem primeru, torej v kolikor bosta tožnika s tožbo uspela, bo ugotovitev ničnosti vpisa povečanja osnovnega kapitala pri toženki razveljavila vpis učinkov izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki ga je na podlagi določb poglavja 7.7. ZBan-1 izrekla in izvršila Banka Slovenije. Takšna odločitev bi pa po mnenju sodišča druge stopnje nedvomno vplivala na njen javnopravni položaj in naloge, ki so opredeljene v ZBan-1 in ZBS-1.
ZOFVI člen: 46, 46/4, 46/12, 53a, 53a/8, 53a/9, 53a/10, 55, 55/2, 58. ZSReg 34, 34/1, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
vpis direktorja javnega zavoda – mnenje ministra
Ker zakon določa, da je v postopku za imenovanje ravnatelja (direktorja) treba pridobiti „le“ mnenje ministra je postopkovnim pravilom zadoščeno, če je mnenje ministra pridobljeno. Pri tem pa ni odločilnega pomena ali je mnenje pozitivno ali negativno.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063990
OZ člen 62, 62/3. ZSReg člen 36, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 43, 43/1, 43/5.
izstop iz zavoda – konkludentna dejanja – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa – samostojno pravno sredstvo – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka na nedeljo – smiselna uporaba določb OZ – dela prosti dnevi – ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe – pasivna stvarna legitimacija – postopek predložitve listine registrskemu sodišču
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa je samostojno pravno sredstvo, ki ni pogojena s predhodno vložitvijo pritožbe.
Rok za vložitev tožbe na ugotovitev ničnost vpisa je materialni prekluzivni rok, zato je potrebno, ob izostanku specialnih določb o teku rokov v Zakonu o zavodih in ZSReg, uporabiti določbe OZ.
ZPDPD ne določa dni, ko se po zakonu ne dela (to niti ni njegov namen), pač pa določa (državne, verske, kulturne) praznike, katerih praznovanje omogoči in obeleži tako, da jih določi kot dela proste dneve. To pa ne pomeni, da so to edini dela prosti dnevi. Eden takih dni, ko se po splošnem prepričanju ne dela, je tudi nedelja.
Iz zavoda z molkom ali s konkludentnimi dejanji ni mogoče izstopiti. Izjema bi veljala le, če bi bilo to izrecno dogovorjeno (torej v soglasju s tožečo stranko) ali predpisano.
Tožeča stranka je uveljavljala ničnost pravnega posla, v konkretnem primeru spremembe ustanovitvene pogodbe. V takem primeru pa je potrebno upoštevati splošna pravila procesnega prava o stvarni legitimaciji pravdnih strank. V 17. točki Pogodbe o ustanovitvi zavoda je določeno, da lahko ustanovitveno pogodbo spremenijo ali dopolnijo le ustanovitelji. Tožbo na ničnost spremembe ustanovitvene pogodbe bi zato morala tožeča stranka uveljavljati nasproti tistim ustanoviteljem, ki so dne 22. 3. 2011 sodelovali pri njeni spremembi, ne pa proti zavodu, oziroma sedaj gospodarski družbi. Ali povedano drugače; tožena stranka po materialnem pravu ni subjekt, ki bi bila pasivno stvarno legitimirana v pravdi za ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe.
Pri predložitvi spremembe ustanovitvene pogodbe v sodni register gre za t. i. postopek predložitve listine registrskemu sodišču. Za takšne postopke pa tožba na ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg ni predvidena.
ZSReg člen 7, 7/3, 7/3-1, 7/3-1(2), 12, 34, 43, 43/1. URS člen 25.
objava zapisnika skupščine – pravica do pritožbe
V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi te odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ker v zvezi z objavo zapisnika skupščine subjekta vpisa na spletnih straneh AJPES ni bila izdana odločba v smislu prvega odstavka 12. člena ZSReg, pritožba zoper objavo ni dovoljena. To je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa smiselno tudi povedalo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – dovoljenje za uporabo poslovnega prostora – poslovanje na poslovnem naslovu
Družba je najemno pogodbo za uporabo spornih poslovnih prostorov očitno imela, sporne poslovne prostore ima v posesti že dalj časa, uspela pa je tudi v posestni pravdi zoper prejšnjega lastnika. Zato zgolj dejstvo, da dovoljenja predlagatelja za uporabo poslovnega prostora nima, v dani dejanski situaciji za presojo obstoja izbrisnega razloga ni odločilnega pomena.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/2. URS člen 14.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi – načelo enakosti upnikov – poslovanje na poslovnem naslovu – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – načelo enakosti
Za uspešno uveljavljanje ugovora neobstoja izbrisnega razloga ne zadostuje zgolj izkaz upravičenosti subjekta vpisa za poslovanje na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu, pač pa mora biti kumulativno izkazano še dejansko poslovanje subjekta vpisa na tem naslovu.
Za kršitev načela enakosti bi šlo, če bi šlo za neenako obravnavanje enakih dejanskih stanj, če gre za različnost dejanskih stanj, ki jih zakonodajalec ureja različno, pa ni mogoče govoriti o neenakosti pred zakonom.
ZGD-1 člen 408, 409, 410, 412, 521, 521/1, 521/1-2, 552. ZFPPIPP člen 108. ZIZ člen 270. ZPP člen 285.
likvidacijski upravitelj - redno prenehanje družbe z likvidacijo - kolizija interesov
Likvidacijski upravitelj ima torej pooblastilo (412. člen ZGD-1), da stori vse, kar je mogoče in dovoljeno, da poplača upnike, hkrati pa mora poskrbeti, da izterja („iztoži“) terjatve družbe, za razliko od začetka stečaja, pa, kot je že bilo navedeno, začetek likvidacijskega postopka ne vpliva ne na terjatve upnikov ne na terjatve družbe. Tudi zato v postopku rednega prenehanja družbe z likvidacijo ni uporabljiva specialna določba petega odstavka 108. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na situacije, ko ima upravitelj v stečaju položaj odvetnika in ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajem, v katerem je bil imenovan za upravitelja. Prav tako pa v tem kontekstu ni mogoče govoriti o koliziji interesov, na kar se predlagatelj v pritožbi ponovno sklicuje, saj likvidacijski upravitelj varuje interese tako delničarjev (družbenikov), upnikov, delavcev, potrošnikov in glede na okoliščine primera v posameznih primerih tudi javne interese (tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 733).
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga
Zakonska domneva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP je izpodbojna, zato bi družba lahko uspešno izpodbijala sklep o začetku postopka izbrisa brez likvidacije bodisi z izpodbijanjem dejstva, da v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave, torej izpodbijanjem domnevne baze, kot tudi z dokazovanjem, da tako domnevano dejstvo, da je prenehala poslovati, da nima premoženja in da je izpolnila vse svoje obveznosti, ne obstoji, torej z izpodbijanjem dejstva obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.
pritožba – pravni interes za pritožbo – vpis spremembe že opravljen
Ker je bila sprememba, katere vpis je predlagatelj predlagal v tem postopku, v sodni register že vpisana, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog za vpis teh sprememb zavrnjen, saj je bil cilj, ki ga je z njo zasledoval, že dosežen.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43, 43/2, 43/2-1. ZGD-1 člen 481, 481/1, 481/3, 482, 483, 515, 515/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 58. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-7, 9, 11, 34, 34/1, 34/1-4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 17/2-2.
prenos poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – delitev skupnega premoženja zakoncev – spoštovanje družbene pogodbe – vpis v sodni register
Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1.
Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063982
SZ-1 člen 2, 7, 48, 72.
večstanovanjski kompleks – večstanovanjska stavba – upravljanje večstanovanjske stavbe – samostojni del kompleksa – skupnost lastnikov samostojnega dela – ID številka
Iz členov 2, 7, 48 in 72 SZ-1 ne izhaja prepoved, da bi samostojni del (vhod) večjega večstanovanjskega kompleksa, ki tudi sam izpolnjuje vse pogoje za status večstanovanjske stavbe, ker ima več stanovanj, od ostalih vhodov ločen samostojni vhod in od ostalih vhodov ločene in samostojne skupne dele, naprave in skupne prostore, ne smel za namen skupnega upravljanja ustanoviti samostojne skupnosti lastnikov in da bi moral proti svoji volji imeti istega upravnika kot drugi deli velikega večstanovanjskega kompleksa. Pri tem tudi ni odločilnega pomena, kako je v katastru stavb vpisana sporna večstanovanjska stavba niti, ali stoji na eni ali več parcelah.
Zgolj dejstvo, da ta del nima svoje ID številke ne more biti razlog za potrditev stališča pritožnika, da zato lastniki stanovanj v tem delu stavbe ne morejo ustanoviti skupnosti lastnikov.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 4, 4/1, 4/1-7, 48. ZSReg člen 10, 30, 30/1. ZGD-1 člen 505, 507, 507/1.
vpis spremembe podatkov v sodni register – predpisana listina – predhodni preizkus predloga
Sodišče ni dolžno vpisati vsake predlagane spremembe že vpisanih podatkov v sodni register, mora pa opraviti vpis v sodni register, če je predlog s predpisano vsebino predložila upravičena oseba, če so predlogu priložene predpisane listine, s katerimi se dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register in če je zahtevek za vpis v skladu z zakonom. Sodišče mora oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji. Predpisana listina za vpis spremembe zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo je sklep skupščine ali drugega pristojnega organa.
ZGD-1 člen 398. ZSReg člen 5, 5/, 5/1-4, 9, 9/1, 17, 17/1.
vpis pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti ali razveljavitvi skupščinskega sklepa – uradna dolžnost – začetek postopka po uradni dolžnosti – status udeleženca – pravni interes za pritožbo - vpis po uradni dolžnosti
Če je bil določen podatek vpisan v sodni register na podlagi sklepa skupščine, ki je bil s pravnomočno sodbo razveljavljen ali je bila ugotovljena ničnost skupščinskega sklepa, pa registrsko sodišče nima v določbi ZGD-1 zakonske podlage, da po uradni dolžnosti vzpostavi prejšnje stanje vpisov posameznih podatkov, kot so bili vpisani pred vpisom spremembe na podlagi razveljavljenega ali ničnega sklepa skupščine.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0077181
ZPP člen 351, 351/1. ZGD-1 člen 256, 276.
pritožba - procesne predpostavke - pravni interes za pritožbo - odpoklic člana nadzornega sveta - sodno imenovanje člana nadzornega sveta - prenehanje funkcije - novo imenovanje - pristojnosti skupščine
Delničarji, v katerih pristojnosti je odločanje o tem, kdo bodo člani nadzornega sveta družbe, ki zastopajo njihove interese, so že imenovali dva nova člana nadzornega sveta, s tem pa je funkcija sodno imenovanih članov nadzornega sveta prenehala, zaradi česar nasprotna udeleženca nimata več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ker si pravnega položaja ne moreta izboljšati.
ZSReg člen 41, 41/3. ZPP člen 108, 180, 180/1, 214, 214/2, 273, 286, 286/1, 286/2.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa – rok – procesna predpostavka – poprava ali dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – določen zahtevek – nezanikana dejstva – pravica do odgovora na trditve
Sodba prvostopenjskega sodišča temelji na presoji, da je tožeča stranka priznala v odgovoru na tožbo zatrjevana dejstva, ker jih ni zanikala. Takšna presoja bi bila pravilna, če ne bi bila imela tožeča stranka še vedno pravice do odgovora na trditve tožene stranke (iz obeh odgovorov na tožbo) do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Prvostopenjsko sodišče namreč tudi ni ravnalo po 2. odstavku 286. člena ZPP. Zgolj zato, ker tožeča stranka ni odgovorila na odgovor na tožbo, torej ni mogoče sklepati, da je po nasprotniku zatrjevana dejstva priznala.
Glede na 3. odstavek 41. člena ZSReg je vložitev tožbe v obeh rokih predpostavka, brez katere vodenje postopka za ugotovitev ničnosti vpisa sploh ni dopustno. Gre za t. i. procesno predpostavko. Obstoj takšne predpostavke mora zatrjevati stranka sama; na njej je trditveno in po potrebi tudi dokazno breme. Če procesna predpostavka ni podana, mora sodišče tožbo zavreči.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis v register – pravilnost sklepa o izvršbi
Pravilnost pravnomočnega sklepa o izvršbi, na podlagi katerega je registrsko sodišče pri subjektu vpisa izvedlo zaznambo na poslovnem deležu dolžnika, ni predmet presoje v registrskem postopku. Registrsko sodišče se ne sme ukvarjati z vprašanjem pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki se je že obravnavalo v izvršilnem postopku.
ZIZ člen 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-2, 9, 9/2, 35, 35/4.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis po uradni dolžnosti – obrazloženost sklepa – vpis v sodni register
Pri vpisu sklepa o izvršbi na delež družbenika v sodni register gre za zaznambo tega sklepa po uradni dolžnosti, saj gre pri vpisu zaznambe sklepa o izvršbi zgolj za tehnično izvedbo sklepa o izvršbi, zato registrskemu sodišču opravljenega vpisa ni treba posebej utemeljevati.
ZGD-1 člen 12, 21, 23, 23/1, 23/2. ZSReg člen 30, 30/2.
firma – načelo izključnosti – varstvo firme – oznaka, ki napotuje na dejavnost – jasno razlikovanje firme
Firma pritožnice vsebuje v navedbi firme dejavnost: „storitve, trgovina, proizvodnja“, firma subjekta vpisa sprememb v sodni register pa: „financiranje“. Za registrski preizkus načela izključnosti firme je zadosti ugotovitev o jasnem razlikovanju med oznakami, ki nakazujejo na dejavnost, kljub dejanski podobnosti fantazijskega imena (S. in S. 2). S tem pa ni izključena možnost, da udeleženka svoje stališče uveljavi s tožbo, s katero lahko zahteva opustitev uporabe firme, njen izbris iz registra in odškodnino.