PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0075137
Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 22. ZSReg člen 39, 39-3.
vpis začetka stečajnega postopka nad družbo - vpis v javni register - glavni insolvenčni postopek - središče dolžnikovih glavnih interesov
V skladu z 22. členom Uredbe lahko stečajni upravitelj zahteva tudi vpis odločbe o uvedbi (začetku) postopka insolventnosti v katerikoli javni register, ki ga vodijo države članice, kar vključuje sodni register Republike Slovenije.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sprememba poslovnega naslova – odločanje o spremembi poslovnega naslova
Registrsko sodišče v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ne odloča o vpisu spremembe poslovnega naslova družbe v sodni register. O slednjem se odloča v samostojnem postopku, ker ne gre za adhezijski postopek, torej postopek znotraj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ker zanj ni podlage v določbah ZFPPIPP.
SODNI REGISTER - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0004082
ZPP člen 199. ZNP člen 19, 20, 37. ZSReg člen 17, 19.
udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - intervencija
V nepravdnih postopkih potrebe po intervenciji ni, ker se po 19. členu ZNP status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Tako se lahko poleg formalnih udeležencev, to je predlagatelja postopka in osebe, proti kateri je predlog vložen (v obravnavani zadevi subjekt vpisa), nepravdnega postopka udeležujejo tudi tako imenovani materialni udeleženci, čeprav do tedaj v postopku formalno niso sodelovali kot predlagatelji. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prijavo intervencije pritožnice obravnavati kot prijavo udeležbe v nepravdnem postopku in zato presojati, ali je pritožnica izkazala pravni interes za udeležbo v njem.
odsvojitev poslovnega deleža – preklic pooblastil zakonitemu zastopniku – nov zakoniti zastopnik – učinek vpisa podatka v sodni register
Po prvem odstavku 8. člena ZSReg ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register po prvem odstavku 43. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače. Ker izhaja iz zgodovinskega izpiska AJPES, da je bil vpis spremembe zakonitega zastopnika objavljen 5.2.2015, to pomeni, da ima vpis novega zakonitega zastopnika od tega dne (tj. od 5.2.2015) pravni učinek nasproti tretjim.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - neposlovanje na poslovnem naslovu - neporavnane obveznosti
Tudi po oceni pritožbenega sodišča so razlogi, izpostavljeni v ugovoru upnika, da subjekt vpisa ni izpolnil vseh svojih obveznosti, pravno nepomembni za odločitev o konkretnem izbrisu subjekta vpisa, saj okoliščina, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti, še ne pomeni, da izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081449
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/2. ZPP člen 108, 336. ZSReg člen 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga – udeleženec postopka – upnik – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Po 336. členu ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče zato ni imelo podlage za poziv pritožnikoma, da pritožbi dopolnita s predložitvijo listin, ki bi verjetno izkazovale, da sta pritožnika upnika družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa.
Upnik ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pritožnik ni vložil, zato mu je tudi iz navedenega razloga treba odreči procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja – registrska zapora – interes za hitro odločitev – zagotavljanje dodatnih virov financiranja
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe petega odstavka 590. člena ZGD-1, po kateri registrski organ upošteva pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko nastane zaradi poznejšega vpisa.
ZFPPIPP člen 427, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - preklic soglasja
Lastniku objekta, ki je dal soglasje subjektu vpisa v sodni register, da lahko kot poslovni naslov v sodni register vpiše prav naslov tega objekta, bi bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine, če bi šteli, da soglasja ni mogoče preklicati oziroma je preklic soglasja brez pravnih učinkov.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - neposlovanje
Iz povzetih razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče zaključiti ali je sodišče svojo odločitev, da zavrže predlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije sprejelo iz razloga, ker iz predloga “tudi” ne izhaja, niti ni izkazano, da družba na navedenem poslovnem naslovu ne posluje, kar je zakonski razlog za vodenje postopka izbrisa brez likvidacije ali iz razloga, ker predlagatelji niso uspeli dokazati, da družba nima soglasja za poslovanje na poslovnem naslovu.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - alternativno, samostojno določena izbrisna razloga iz 427/1-1 in 427/1-2 člena ZFPIPP - pritožbena graja, da ima pravna oseba neporavnane obveznosti
Izbrisna razloga iz 1. in 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP sta samostojna, med seboj neodvisna, določena alternativno. Zakonodajalec je v citiranih točkah predpisal elemente dejanskega stanu izbrisnega razloga, v točkah 1 in 2 drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa tudi dejanski stan obeh domnev, pri čemer mora vlagatelj ugovora (pravna oseba, nad katero se je začel postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik) v skladu s 435. členom ZFPPIPP izkazati z dejstvi in dokazi, da izbrisni razlog (ne katerikoli, ampak tisti, zaradi katerega se je postopek izbrisa začel) ne obstoji. Tega pa upnik ni storil. V ugovoru, enako pa tudi v pritožbi, je zatrjeval le, da ima subjekt vpisa v razmerju do njega neporavnane obveznosti in za svoje trditve predložil dokaze, vendar pa dejanskega stanu domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni izpodbijal.
Izhajajoč iz postavljenih tožbenih zahtevkov v predmetnem sporu in položaja stranskega intervenienta, ki mu ga daje ZBan-1 in Zakon o Banki Slovenije (v nadaljevanju ZBS-1), pritožba utemeljeno izpostavlja, da ima B.S. pravni interes, da v sporu zmaga toženka. Kot centralna banka Republike Slovenije (1.
člen ZBS-1), ki opravlja nadzor nad bankami (217. člen ZBan-2), je po prepričanju sodišča druge stopnje nedvomno zainteresirana, da se v predmetnem sporu izkaže, da so bile ob vpisu sprememb v sodni register pri subjektu vpisa (toženki), ki so posledica izrednih ukrepov za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, izpolnjene vse procesne in materialno pravne predpostavke za vpis. Pri tem velja tudi izpostaviti, da je vpise sprememb pri toženki na podlagi 262a. člena ZBan-1 predlagal stranski intervenient, zato mu je po prepričanju sodišče druge stopnje potrebno omogočiti, da v predmetnem sporu nadomesti morebitno toženkino pasivnost. Strinjati se je namreč s pritožbenimi izvajanji, da v nasprotnem primeru, torej v kolikor bosta tožnika s tožbo uspela, bo ugotovitev ničnosti vpisa povečanja osnovnega kapitala pri toženki razveljavila vpis učinkov izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki ga je na podlagi določb poglavja 7.7. ZBan-1 izrekla in izvršila Banka Slovenije. Takšna odločitev bi pa po mnenju sodišča druge stopnje nedvomno vplivala na njen javnopravni položaj in naloge, ki so opredeljene v ZBan-1 in ZBS-1.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/2. URS člen 14.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi – načelo enakosti upnikov – poslovanje na poslovnem naslovu – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – načelo enakosti
Za uspešno uveljavljanje ugovora neobstoja izbrisnega razloga ne zadostuje zgolj izkaz upravičenosti subjekta vpisa za poslovanje na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu, pač pa mora biti kumulativno izkazano še dejansko poslovanje subjekta vpisa na tem naslovu.
Za kršitev načela enakosti bi šlo, če bi šlo za neenako obravnavanje enakih dejanskih stanj, če gre za različnost dejanskih stanj, ki jih zakonodajalec ureja različno, pa ni mogoče govoriti o neenakosti pred zakonom.
ZSReg člen 7, 7/3, 7/3-1, 7/3-1(2), 12, 34, 43, 43/1. URS člen 25.
objava zapisnika skupščine – pravica do pritožbe
V skladu z določbo 25. člena Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi te odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ker v zvezi z objavo zapisnika skupščine subjekta vpisa na spletnih straneh AJPES ni bila izdana odločba v smislu prvega odstavka 12. člena ZSReg, pritožba zoper objavo ni dovoljena. To je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa smiselno tudi povedalo.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063990
OZ člen 62, 62/3. ZSReg člen 36, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 43, 43/1, 43/5.
izstop iz zavoda – konkludentna dejanja – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa – samostojno pravno sredstvo – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka na nedeljo – smiselna uporaba določb OZ – dela prosti dnevi – ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe – pasivna stvarna legitimacija – postopek predložitve listine registrskemu sodišču
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa je samostojno pravno sredstvo, ki ni pogojena s predhodno vložitvijo pritožbe.
Rok za vložitev tožbe na ugotovitev ničnost vpisa je materialni prekluzivni rok, zato je potrebno, ob izostanku specialnih določb o teku rokov v Zakonu o zavodih in ZSReg, uporabiti določbe OZ.
ZPDPD ne določa dni, ko se po zakonu ne dela (to niti ni njegov namen), pač pa določa (državne, verske, kulturne) praznike, katerih praznovanje omogoči in obeleži tako, da jih določi kot dela proste dneve. To pa ne pomeni, da so to edini dela prosti dnevi. Eden takih dni, ko se po splošnem prepričanju ne dela, je tudi nedelja.
Iz zavoda z molkom ali s konkludentnimi dejanji ni mogoče izstopiti. Izjema bi veljala le, če bi bilo to izrecno dogovorjeno (torej v soglasju s tožečo stranko) ali predpisano.
Tožeča stranka je uveljavljala ničnost pravnega posla, v konkretnem primeru spremembe ustanovitvene pogodbe. V takem primeru pa je potrebno upoštevati splošna pravila procesnega prava o stvarni legitimaciji pravdnih strank. V 17. točki Pogodbe o ustanovitvi zavoda je določeno, da lahko ustanovitveno pogodbo spremenijo ali dopolnijo le ustanovitelji. Tožbo na ničnost spremembe ustanovitvene pogodbe bi zato morala tožeča stranka uveljavljati nasproti tistim ustanoviteljem, ki so dne 22. 3. 2011 sodelovali pri njeni spremembi, ne pa proti zavodu, oziroma sedaj gospodarski družbi. Ali povedano drugače; tožena stranka po materialnem pravu ni subjekt, ki bi bila pasivno stvarno legitimirana v pravdi za ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe.
Pri predložitvi spremembe ustanovitvene pogodbe v sodni register gre za t. i. postopek predložitve listine registrskemu sodišču. Za takšne postopke pa tožba na ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena ZSReg ni predvidena.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
ZOFVI člen: 46, 46/4, 46/12, 53a, 53a/8, 53a/9, 53a/10, 55, 55/2, 58. ZSReg 34, 34/1, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
vpis direktorja javnega zavoda – mnenje ministra
Ker zakon določa, da je v postopku za imenovanje ravnatelja (direktorja) treba pridobiti „le“ mnenje ministra je postopkovnim pravilom zadoščeno, če je mnenje ministra pridobljeno. Pri tem pa ni odločilnega pomena ali je mnenje pozitivno ali negativno.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – dovoljenje za uporabo poslovnega prostora – poslovanje na poslovnem naslovu
Družba je najemno pogodbo za uporabo spornih poslovnih prostorov očitno imela, sporne poslovne prostore ima v posesti že dalj časa, uspela pa je tudi v posestni pravdi zoper prejšnjega lastnika. Zato zgolj dejstvo, da dovoljenja predlagatelja za uporabo poslovnega prostora nima, v dani dejanski situaciji za presojo obstoja izbrisnega razloga ni odločilnega pomena.
ZGD-1 člen 408, 409, 410, 412, 521, 521/1, 521/1-2, 552. ZFPPIPP člen 108. ZIZ člen 270. ZPP člen 285.
likvidacijski upravitelj - redno prenehanje družbe z likvidacijo - kolizija interesov
Likvidacijski upravitelj ima torej pooblastilo (412. člen ZGD-1), da stori vse, kar je mogoče in dovoljeno, da poplača upnike, hkrati pa mora poskrbeti, da izterja („iztoži“) terjatve družbe, za razliko od začetka stečaja, pa, kot je že bilo navedeno, začetek likvidacijskega postopka ne vpliva ne na terjatve upnikov ne na terjatve družbe. Tudi zato v postopku rednega prenehanja družbe z likvidacijo ni uporabljiva specialna določba petega odstavka 108. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na situacije, ko ima upravitelj v stečaju položaj odvetnika in ne sme kot odvetnik zastopati stečajnega dolžnika v sodnih ali drugih postopkih, ki se vodijo v zvezi s stečajem, v katerem je bil imenovan za upravitelja. Prav tako pa v tem kontekstu ni mogoče govoriti o koliziji interesov, na kar se predlagatelj v pritožbi ponovno sklicuje, saj likvidacijski upravitelj varuje interese tako delničarjev (družbenikov), upnikov, delavcev, potrošnikov in glede na okoliščine primera v posameznih primerih tudi javne interese (tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 733).
pritožba – pravni interes za pritožbo – vpis spremembe že opravljen
Ker je bila sprememba, katere vpis je predlagatelj predlagal v tem postopku, v sodni register že vpisana, predlagatelj nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog za vpis teh sprememb zavrnjen, saj je bil cilj, ki ga je z njo zasledoval, že dosežen.
ZGD-1 člen 398. ZSReg člen 5, 5/, 5/1-4, 9, 9/1, 17, 17/1.
vpis pravnomočne sodbe o ugotovitvi ničnosti ali razveljavitvi skupščinskega sklepa – uradna dolžnost – začetek postopka po uradni dolžnosti – status udeleženca – pravni interes za pritožbo - vpis po uradni dolžnosti
Če je bil določen podatek vpisan v sodni register na podlagi sklepa skupščine, ki je bil s pravnomočno sodbo razveljavljen ali je bila ugotovljena ničnost skupščinskega sklepa, pa registrsko sodišče nima v določbi ZGD-1 zakonske podlage, da po uradni dolžnosti vzpostavi prejšnje stanje vpisov posameznih podatkov, kot so bili vpisani pred vpisom spremembe na podlagi razveljavljenega ali ničnega sklepa skupščine.