prekinitev postopka vpisa v sodni register – delničar – pravni interes za pritožbo – predlog za prekinitev v pritožbi
V prvostopenjskem postopku je bil edini udeleženec postopka subjekt vpisa kot predlagatelj postopka. Če pa obstaja le en udeleženec postopka, sodišče ne sme prekiniti postopka vpisa v sodni register po uradni dolžnosti, saj drugi odstavek 33. člena ZSReg že pojmovno predpostavlja obstoj več udeležencev postopka, ne le enega.
Pritožnici šele v fazi pritožbenega postopka ne moreta doseči predlagane odločitve o prekinitvi postopka. Tudi iz tega razloga jima je treba odreči pravni interes za pritožbo, ki se presoja tudi z vidika možnosti, ali bi pritožnici lahko v pritožbenem postopku izposlovali zanju ugodnejšo odločitev.
ZSReg člen 17, 17/1, 19. ZPP člen 343, 343/4. ZNP člen 37.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register - prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za pritožbo - sprememba vpisa - nedovoljenost pritožbe
Pravni interes pritožnika bi utegnil biti prizadet v primeru, če bo vpis po nadaljevanju prekinjenega postopka spremenjen. Z izpodbijanim sklepom pa se vpis spremembe podatkov v sodni register še v ničemer ni spremenil. Zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka.
ZGD-1 člen 17, 23, 23/2, 27, 27/4. ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 37, 37/1, 37/2.
firma - fantazijski dodatek - morala - nedovoljene sestavine - varstvo firme - postopek vpisa v sodni register - postopek s pritožbo
Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo morali. Fantazijska sestavina vpisane firme „A.“ samo po sebi ne vsebuje besede, ki bi nasprotovala morali. Kot tako bi jo bilo mogoče obravnavati, če bi vsebovala besede, ki neopredeljenemu v krogu oseb vzbudi negativno vrednostno sodbo oziroma, ki sama zase pomeni negativno vrednostno razmerje do občečloveških vrednot v družbi. Zato pri presoji, ali besede, vsebovane v firmi, nasprotujejo morali, ni relevantno, ali se nekdo v fantazijski sestavini firme prepozna kot oseba, po kateri je bila ta fantazijska sestavina (kot skovanka dela imena in priimka) izbrana, niti notranji vzgibi ustanovitelja družbe pri izbiri fantazijske sestavine firme.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2. ZSDU člen 98, 98/2.
sprememba akta o ustanovitvi - vpis spremembe - pritožba sveta delavcev - spor med subjektom vpisa in svetom delavcev - postopek za razreševanje medsebojnega spora - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po presoji registrskega sodišča gre za predhodno vprašanje, ki ga lahko registrsko sodišče reši samo. Taka obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je vsebinsko prazna, saj je izostala argumentacija v smeri ugotovitev, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev o predhodnem vprašanju
Po drugem odstavku 2. člena ZSReg je sodni register namenjen vpisu in objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih, za katere ta ali drug zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Tega pravila ni mogoče obiti s smiselno uporabo ZZK-1, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov subjekta vpisa – lastnik objekta na poslovnem naslovu – predlagatelj
Domneva iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP o obstoju izbrisnega razloga je podana le v primeru, kadar lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ne pa tudi v primeru, ko je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, vendar ga nima več.
poslovni naslov subjekta vpisa – overjena izjava lastnika objekta, da subjekt vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu – predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije – upravičeni predlagatelj – izbrisni razlog – sklep o začetku postopka izbrisa – sklepčnost predloga
Upravičeni predlagatelj iz 433. člena ZFPPIPP lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije zgolj na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Ker je predlagatelj dovoljenje za poslovanje na naslovu dal, domnevna baza, ki je podlaga za utemeljitev predloga, ni bila podana. Z izbrisom iz sodnega registra družba izgubi pravno sposobnost, kar lahko povzroči nepopravljive posledice, zato je treba pogoje za izbris razlagati ozko, oziroma v konkretnem primeru zakonske znake domnevne baze dobesedno tako kot se glasijo. Neutemeljeno je zato smiselno izraženo stališče, da lahko lastnik objekta predlaga izbris tudi v primeru, če prekliče dovoljenje, na podlagi katerega je sodišče že dovolilo vpis poslovnega naslova v sodni register.
sklep o zavrnitvi predloga za splošni vpis spremembe pri subjektu vpisa - prenehanje zavoda - akt o prenehanju zavoda - prenehanje potreb oziroma pogojev za opravljanje dejavnosti - ugotovitveni sklep - postopek likvidacije zavoda - prenehanje po postopku redne likvidacije - izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije
Zakon o zavodih, kot edini način prenehanja zavoda na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju zavoda, predvideva prenehanje po opravljenem postopku likvidacije zavoda.
Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 59, 59/1, 59/1-5. ZN člen 5, 5/1.
vpis ustanovitve komanditne družbe – zastopanje po notarju – odgovornost notarja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da za pravilnost vloge odgovarja notar, ki je predlog vložil, in ne stranka, pritožbeno sodišče pripominja, da v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o notariatu v nepravdnih zadevah pred sodišči notar zastopa stranko kot pooblaščenec in ima, kadar opravlja zadeve iz prvega odstavka 5. člena ZN, pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila stranka sama. Odgovornost za morebitne nepravilnosti pri delu pa so stvar notranjega razmerja med notarjem in stranko, in ne stvar sodišča.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 435, 435/2, 435/2-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga - nedovoljene pritožbene novote
Subjekt vpisa v pritožbi navaja in dokazuje, da ima na naslovu, ki je vpisan kot njegov poslovni naslov v poslovnem registru, na hišnem predalčniku, ki pripada M.R., označeno svoje ime in da je M.R. tudi dala izjavo lastnika objekta po četrtem odstavku 4. člena ZSReg. Ne zanika pa ugotovitve sodišča prve stopnje, da ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ni bil vložen. Tako šele s pritožbenimi navedbami izpodbija obstoj zakonske domneve o neposlovanju, ki bi jo moral izpodbijati s pravočasno vloženim ugovorom zoper sklep o začetku postopka izbrisa. Te pritožbene navedbe bi bile dopustne pritožbene novote le v primeru, če bi subjekt vpisa v pritožbi izkazal, da teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati že v ugovoru zoper sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.
ZGD-1 člen 10, 10/1, 10a, 10a/9, 623, 623/1, 623/4.
statusno preoblikovanje družb - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - omejitev ustanavljanja družb - omejitev pridobitve statusa družbenika - zakonski pogoji za pridobitev statusa družbenika - javni seznam neplačnikov - naknadna odsvojitev poslovnega deleža
Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika iz 10.a člena ZGD-1 veljajo tudi v primeru statusnega preoblikovanja družb, ko z oddelitvijo nastane nova družba.
ZZ člen 1, 1/2, 8, 9. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 76, 76/1, 78. ZSReg člen 29, 30, 30/1, 40, 40/1, 40/1-1.
zavod – vpis spremembe ustanovitelja – soglasje vseh ustanoviteljev
Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička, zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Tudi to je eden od razlogov za stališče, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi (kar je tudi sprememba ustanovitelja zavoda) soglašati vsi ustanovitelji zavoda.
Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji, brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.
družba z omejeno odgovornostjo – pravice družbenikov – zastopanje družbe – zakoniti zastopnik – poslovodja – prokurist – skupna prokura – omejitev zastopanja – zastopanje poslovodje skupaj s prokuristom
Že na podlagi zakona je poslovodja zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo. Njegova pooblastitev za zastopanje je neomejljiva, saj lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, statutarna ali druga omejitev pa v razmerju do tretjih po drugem odstavku 32. člena ZGD-1 nima pravnega učinka. Omejljiva je le v zakonsko določenem primeru, kadar je v družbeni pogodbi oz. aktu o ustanovitvi določeno skupno delovanje več poslovodij, vendar gre tudi pri skupnem zastopanju zgolj za to, da neomejljiva pooblastila pripadajo vsem zastopnikom skupaj. Načelo neomejljivosti pooblastil zakonitih zastopnikov je namreč temeljno načelo zastopanja gospodarskih subjektov in velja za vse statusnopravne oblike družb po ZGD-1, inkorporirano pa je v določbi 32. člena ZGD-1 in je v tem pogledu kogentna določba.
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZGD-1 je z aktom o ustanovitvi družbe prokurista pri zastopanju družbe mogoče omejiti s skupnim zastopanjem z enim ali več zakonitimi zastopniki družbe, ne pa obratno.
Omejitev edinega poslovodje družbe za zastopanje bi namreč nedopustno posegalo v pristojnosti poslovodje kot zakonitega zastopnika družbe. Namen prokure namreč ni omejevanje zakonitega zastopnika pri zastopanju družbe, pač pa olajšanje zastopanja.
Možnost, da v primeru skupnega zastopstva akt o ustanovitvi dopušča posamično zastopanje posameznega poslovodje skupaj s prokuristom, ne izključuje pravice oz. možnosti skupnega poslovodstva, da samo zastopa družbo, torej tudi edinemu poslovodji ni mogoče odrekati možnosti, da sam zastopa družbo.
SODNI REGISTER - OBLIGACIJSKO PRAVO - JAVNI ZAVODI
VSL0063264
ZZ člen 6, 8, 12, 31, 31/2, 45, 47. ZASP člen 146, 146/1, 148, 148-1, 149, 149/1, 149/1-1, 150. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-3, 40, 40/2, 40/3, 41. OZ člen 35, 333.
zavod - vloga in pristojnosti ustanoviteljev zavoda - kolektivna organizacija - pravna oseba - vpis v sodni register - status kolektivne organizacije - dovoljenje pristojnega organa - statut - organi upravljanja - izguba upravljalskih upravičenj ustanoviteljev - nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda - spreminjanje določb statuta - predpisan postopek - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - presoja utemeljenosti predlaganih vpisov - predlogu priložene listine - prostovoljni izstop - pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic - pravica do izstopa
Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP.
Status kolektivne organizacije se v sodni register ne vpisuje.
Določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
Pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10. ZGD-1 člen 679, 679/1, 683. ZDavP-2 člen 11, 12. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 83.
vpis ukinitve podružnice - prenehanje podružnice tujega podjetja - prenehanje davčnega zavezanca - odgovornost za obveznosti podružnice - davčne obveznosti podružnice - davčni inšpekcijski nadzor, ki še ni končan - zavezanec za davek - pravni naslednik davčnega zavezanca - udeleženec v davčnem postopku
Tuje podjetje je v primeru prenehanja podružnice njen pravni naslednik. Davčni postopek, ki je prekinjen zaradi prenehanja davčnega zavezanca (podružnice), se tako lahko nadaljuje zoper subjekt, ki po zakonu odgovarja za njegove obveznosti, to je tuje podjetje.
Za zavezanca za davek se šteje tudi pravni naslednik ali pravna naslednica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka ali skrbnik ali skrbnica davčnega zavezanca oziroma plačnika davka oziroma njegovega premoženja.
Udeleženec v davčnem postopku, ki se je vodil zoper podružnico tujega podjetja R., je njen pravni naslednik, to je tuje podjetje R.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL0083838
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 440, 444, 444/4, 444/5, 500. ZFPPod člen 35.
izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije - pravno nasledstvo - družbenik izbrisane družbe - postopek izbrisa iz sodnega registra - stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - poziv upnikom - družbeniki univerzalni pravni nasledniki - procesna legitimacija
Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.
ZSReg člen 17, 17/1, 18, 18/1, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD člen 337, 337/4, 516, 516/1, 517, 517/3. ZDTK člen 2, 2-7.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register – povečanje osnovnega kapitala – znižanje poslovnega deleža – prednostna pravica do novih delnic – mezzanine kapital – dovoljenost pritožbe – izključitev prednostne pravice
Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0076659
ZGD-1 člen 3, 679, 683. ZFPPIPP člen 7, 427. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10, 17, 17/1, 39, 39-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 82.
podružnica tujega podjetja - izbris podružnice - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - nastopanje v pravnem prometu - odgovornost za obveznosti
Podružnica nima statusa pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika iz sodnega registra.
Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice, kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 433.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neutemeljen predlog lastnika objekta – overjena izjava o dovoljenju za poslovanje – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – izbrisni razlog – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga
Izbrisni razlog iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, če je registrsko sodišče dovolilo vpis poslovnega naslova na podlagi prijave, ki ji je bila priložena overjena izjava lastnika subjekta, da subjektu dovoljuje poslovanje na tem naslovu.