SODNI REGISTER – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0081811
ZIZ člen 9, 165, 165/3, 268, 271, 271/2. ZSReg člen 13, 13/2.
prepoved odtujitve in obremenitve – prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža družbenika – izvršba na poslovnem deležu družbenika – vpis prepovedi – začasna odredba – učinek sklepa o začasni odredbi – zaznamba začasne odredbe – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – zadržanje izvršitve – učinek prepovedi – vročitev začasne odredbe
Sklep o začasni odredbi ima učinek sklepa o izvršbi in ga je treba zaznamovati v sodnem registru. Registrsko sodišče, ki opravi vpis sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika in je s tem zabeležena prepoved družbeniku razpolagati z njegovim deležem, opravi konkretno izvršilno dejanje po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi.
Kdaj je A. prejel sklep o začasni odredbi ni bilo bistveno za odločanje v tem postopku, ker za vpis njene zaznambe v sodnem registru ni pomembno ali je bil sklep o začasni odredbi A. vročen. Registrsko sodišče namreč po uradni dolžnosti le realizira odločbo izvršilnega sodišča.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0085610
ZPP člen 286, 286/2. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/3, 14/3-1.
odgovor na dolžnikov ugovor po izteku roka – pravno učinkovanje vpisa podatka v sodni register – začetek stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj postopka – prezadolženost – dolgoročna plačilna sposobnost – pravilnost podatkov v bilanci stanja
Zakon ne izključuje kot predlagatelja upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico, prav tako tudi niso utemeljeni očitki, da upnik pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka proti dolžniku ni vložil predloga za izvršbo. Upniku je namreč prepuščena izbira postopka, ki ga bo uporabil za uveljavitev svojih pravic. Prav tako le to, da dolžnik nima blokiranega računa in da ima le enega upnika še ne pomeni, da je plačilno sposoben.
Kot je navedlo sodišče prve stopnje, iz letnega poročila dolžnika za leto 2014 izhaja, da je vsota obveznosti dolžnika za 126.179,00 EUR večja od vrednosti njegovega premoženja. Tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče slediti dolžnikovim navedbam, da navedeni podatki iz bilance stanja na dan 31. 12. 2014 niso pravilni, ker naj bi jih pripravila družba P. d. o. o., ki je v lasti upnika. Če je bil dolžnik mnenja, da dejanska vrednost sredstev bistveno odstopa od v bilanci izkazane vrednosti, bi bil dolžan sredstva v bilanci ovrednotiti po pošteni vrednosti, tega pa ni storil.
ZGD-1 člen 474, 474/3, 474/4, 523, 523/1. ZSDU člen 91, 94, 98, 98/1.
družbena pogodba – sprememba akta o ustanovitvi družbe – vpis spremembe – kadrovska vprašanja – izobrazbeni kriteriji poslovodstva – določitev izobrazbene strukture poslovodstva – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – svet delavcev – zadržanje odločitve – zadržanje odločitve o spremembi akta o ustanovitvi – zadržanje odločitve delodajalca – arbitraža
Ustanovitelju ni mogoče oziroma dopustno odreči pristojnosti odločanja o upravljalskem ustroju družbe z omejeno odgovornostjo, katere ustanovitelj je, vključno z zahtevo o izobrazbeni strukturi poslovodstva. Ne more biti ustanovitelju vseeno, kako strokovno usposobljeni so člani poslovodstva njegove družbe, zato tudi opredelitev izobrazbenih kriterijev za člane poslovodstva že v samem aktu o ustanovitvi ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ni nedopustna.
V obravnavanem primeru ni šlo za zadržanje odločitve delodajalca, torej družbe, pač pa za zadržanje odločitve ustanovitelja družbe delodajalca, ki pa v določbah ZSDU nima podlage. Že zato je pravilno stališče registrskega sodišča, da niti ne gre za predhodno vprašanje, zaradi katerega bi bilo treba prekiniti postopek.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429. ZPP člen 208, 208/2. ZSReg člen 19.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - hipoteka - nepremičnina - premoženje - najem - najemnina - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev, da je zakon v neskladju z Ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.
ZGD-1 člen 48, 481, 482, 521, 521/1, 521/1-4. ZSReg člen 10, 10/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42. ZFPPIPP člen 229, 373.
prenos poslovnih deležev pri subjektu vpisa v stečaju – zavrnitev zahtevka za vpis sprememb v sodni register na podlagi pogodbe o prenosu poslovnih deležev družbi v stečaju
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sam. Družbenik družbe v stečaju, ki mu zaradi stečaja ostane le pravica do sorazmernega dela preostanka stečajne mase, na drugega ne more prenesti poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1 o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. Registrsko sodišče mora predlog za vpis spremembe družbenikov, poslovnih deležev in družbene pogodbe na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v subjektu vpisa v stečaju zavrniti, ker tak predlog ni v skladu z zakonom.
Ker osebam, ki so v sodni register vpisane kot družbeniki, v stečaju preneha pravica do upravljanja (odločanja), jim preneha tudi pravica do spremembe družbene pogodbe. To pa posledično pomeni, da tudi čistopisa družbene pogodbe ali akta o ustanovitvi po začetku stečajnega postopka ni več mogoče izdelati.
Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.
Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena.
Ker A. v predmetnem postopku ni bil priznan status udeleženca, mu tudi ni bilo potrebno navedenega sklepa osebno vročati, niti objavljati na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve, ker se po 43. členu ZSReg na teh spletnih straneh objavljajo samo vpisi v sodni register in predložitev listin, ne pa tudi procesni sklepi.
Že zato, ker je neposredno vročanje sklepa o zavrženju vloge predvideno le vložniku take vloge, javna objava takega sklepa pa ni potrebna, je logično, da zakon pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge priznava le vložniku le te.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - razlog za izbris - ustavna odločba U-I-57/15 oz. U-I-2/16 - dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti
Ustavno sodišče Republike Slovenije je izdalo odločbo, U-I-57/15 oz. U-I-2/16 z dne 14.4.2016, to pa pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Ker je bilo o zavrnitvi zahteve za vpis spremembe ustanoviteljev že odločeno s sklepom višjega sodišča, pritožniki s to pritožbo ne morejo doseči ponovnega preizkušanja pravilnosti in zakonitosti sklepa registrskega sodišča Srg 2015/27684 z dne 9.7.2015.
Izbris opravljenega vpisa registrskega sodišča na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZSReg, ni odločanje o zahtevku za vpis, zato gre lahko v konkretnem primeru smiselno le za „vprašanje postopka“, o katerem se odloči z odredbo (tretji odstavek 12. člena ZSReg). Zoper odredbo pa ni dovoljena posebna pritožba (drugi odstavek 14. člena ZSReg).
ZOdv člen 1, 1/3, 23, 23/3, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1, 34b, 34b/1. Direktiva 98/5/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena člen 3, 3/1, 11, 11/1.
ustanovitev podružnice tuje odvetniške družbe – vpis v imenik tujih odvetnikov
Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba tretjega odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNI REGISTER
VSL0080029
OZ člen 73, 190, 193. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZSReg člen 41. ZIZ člen 270.
zastopnik – vpis v sodni register – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – nepoštenost – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost
Ker toženec v času, ko so bile sklenjene sporne posojilne pogodbe, tožnice ni bil upravičen zastopati, tožnica pa naknadno pogodb ni odobrila, pogodbe niso bile veljavno sklenjene (73. člen OZ) in da mora toženec, ki se je s posojili brez pravne podlage neupravičeno okoristil, po 190. členu OZ prejeto vrniti tožnici. Toženec je bil nepošten, zato po 193. členu OZ dolguje zamudne obresti že od dneva pridobitve posojil. Toženec bi lahko veljal za poštenega pridobitelja le, če ne bi imel nobenega razloga za dvom o tem, kdo je tožničin zastopnik.
izbris subjekta iz sodnega registra – poslovni naslov – izjava lastnika objekta – preklic izjave – zavrženje vloge
Niti ZSReg niti ZFPPIPP registrskemu sodišču ne nalagata, da na podlagi preklica izjave, dane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, po uradni dolžnosti začne kakšen postopek zoper subjekt vpisa. V registrskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, sodišče tudi ne odloča o sporu med gospodarsko družbo in lastnikom objekta, ki nastane s preklicem izjave o dovolitvi poslovanja na naslovu, na katerem je njegov objekt.
postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis v sodni register - procesna sposobnost - notar - predhodni preizkus in vročitev predloga - pridobitelj poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru je določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL0083854
ZPP člen 208, 208/1. ZD člen 132.
smrt stranke - pravno nasledstvo - nadaljevanje postopka z dediči - vpis v sodni register - družbeništvo v družbi - status družbenika.
Dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove pravice in obveznosti, zato dejansko s smrtjo postanejo dediči tudi stranke v postopku, v katerem je bil udeležen pokojni. To velja tudi za poslovni delež v družbi, ne glede na izostanek vpisa v sodni register.
predlog za vpis v sodni register - upravičena oseba za vložitev predloga - obrazložitev sklepa - nasprotujoči predlogi udeležencev
Subjekt vpisa je predlogu za vpis ugovarjal, zato je nastopila procesna situacija, da sta bila predloga udeležencev (predlagatelja vpisa spremembe in subjekta vpisa) med seboj nasprotujoča. Registrsko sodišče je zato moralo hkrati odločiti o obeh predlogih, to je o predlogu za vpis spremembe v sodni register in o predlogu oz. ugovoru subjekta vpisa, da se ta vpis ne izvede.
V skladu z zgoraj navedeno določbo četrtega odstavka 35. člena ZSReg bi zato moral biti izpodbijani sklep obrazložen.
likvidacija – redno prenehanje družbe – materialne procesne predpostavke vpisa v sodni register – izjava likvidacijskega upravitelja – izbris subjekta iz sodnega registra
Pritožba izpodbijanemu sklepu ne očita, da na podlagi tistih listin, ki so bile osnova za njegov vpis, ne bi smel biti opravljen izpodbijani vpis, pa tudi ne, da niso bile predložene vse listine za takšen vpis, ali da listine niso bile izdane s strani organov oziroma oseb, ki jih v skladu z zakonom lahko izdajo.
Obravnavana pritožba izpodbijanemu sklepu namreč očita, da vsebina listine, tj. izjava likvidacijskega upravitelja, ni resnična, ker niso v celoti poravnane vse obveznosti družbe. To pa ne more biti predmet materialnopravnega preizkusa iz 34. člena ZSReg.
Ker je subjekt vpisa predlagal vpis spremembe imetnika poslovnega deleža na podlagi notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, s katero je izpolnil svojo obveznost iz pravnomočne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega preizkusa predloga preveriti, ali so v pogodbi, ki je podlaga za vpis, dogovorjeni enaki prodajni pogoji, kot so bili navedeni v notarskem zapisu pogodbe, ki je bila zaradi kršitve predkupne pravice s sodbo razveljavljena.
sprememba družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - zavrženje predloga za vpis v sodni register - soglasje družbenika - procesna predpostavka - zakonca - skupen poslovni delež - razdelitev poslovnega deleža
Zakonca, ki imata poslovni delež v skupnem imetništvu, lahko ob delitvi skupnega premoženja poslovni delež sporazumno razdelita. Vendar pa morata upoštevati tudi pravila družbene pogodbe in materialnopravne določbe četrtega do osmega odstavka 481. člena ZGD-1.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 428, 428/2, 431, 435, 435/2, 435/2-2, 439, 439/1, 439/1-3. ZGD-1 člen 29, 515, 515/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor pravne osebe – obstoj izbrisnih okoliščin – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga – sprememba poslovnega naslova – sedež družbe
Pri dolžnosti obveščanja registrskega sodišča o okoliščinah iz 428. člena ZFPPIPP gre le za informacijsko funkcijo subjektov, ki jim 428. člen nalaga informiranje registrskega sodišča. Ne gre torej za predlagalni postopek.
Pravna oseba lahko izpodbija izbrisni razlog z ugovorom, da ne obstaja. Pritožnik pa je z ugovorom navedel okoliščine (preselitev na drug poslovni naslov), ki, čeprav so nastale po vložitvi obvestila izvršitelja, pa pred izdajo sklepa o začetku postopka izbrisa, potrjujejo, da od 25. 5. 2015 ne posluje več na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da sprememba vpisa poslovnega naslova v sodni register še ni bila predlagana. Iz navedenih dejstev je zato registrsko sodišče utemeljeno ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo in hkrati izdalo sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj sodišče odloča glede na dejansko stanje, kakršno obstaja v času njegove odločitve.