pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - vpis zakonitega zastopnika družbe v sodni register - pooblastilno razmerje - učinek izbrisa zakonitega zastopnika iz sodnega registra - publicitetni učinek - objava na spletnih straneh ajpes
Vpis zakonitega zastopnika v sodni register nima oblikovalnih učinkov, ko bi bilo šele z vpisom vzpostavljeno pooblastilno razmerje med družbo in njenim zastopnikom oziroma bi šele z izbrisom tako pooblastilno razmerje prenehalo. Gre za vpis podatka v sodni register zaradi publicitetnih učinkov. Z dnem objave v sodni register vpisanega podatka na spletnih straneh AJPES-a ima šele tak vpis pravni učinek nasproti tretjim in je torej navedeni podatek vsakomur znan. S kasnejšim sklepom Srg 2019/18070 je glede na njegovo vsebino in učinke objavljenega sklepa v celoti saniran tudi vpis po sklepu Srg 2019/17603 z dne 30. 4. 2019. Drugačnega učinka, kot je z objavo na spletnih straneh AJPESa posvedočeno dejstvo prenehanja pooblastila pritožnici za zastopanje subjekta vpisa z dnem 29. 6. 2018 namreč pritožnica tudi s pritožbo zoper sklep Srg 2019/17603 z dne 30. 4. 2019 ne bi mogla doseči.
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/5. OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZSReg člen 8, 8/1
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok
Sodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka. Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven učinek in da je zato vpis v sodni register (zgolj) deklaratoren. Za zastaranje zahtevka iz petega odstavka 502. člen ZGD-1 velja splošni (petletni) zastaralni rok (346. člen OZ).
zavrženje predloga za vpis sprememb - prokura - imenovanje prokurista - urejanje v statutu
Res je, kar poudarja pritožnica in čemur je pritrdilo že sodišče prve stopnje, da sta si teorija in sodna praksa enotni, da je podelitev prokure (ne glede na vsebino prvega odstavka 33. člena ZGD-1) mogoča tudi, če postopek njene podelitve v aktu o ustanovitvi družbe (statutu) ni posebej določen. Spregleda pa dejstvo, da imenovanje prokurista v statutu pritožnice sploh ni predvideno (da temu ne bi bilo tako, pritožba ne zatrjuje). V tem kontekstu sodišče druge stopnje soglaša z izpodbijanim sklepom, da iz določb 32. - 38. člena in ostalih določb ZGD-1 izhaja, da mora biti prokura v aktu o ustanovitvi predvidena. Tudi iz odločbe VSL IV Cpg 995/2016 z dne 30. 11. 2016, na katero se sklicuje pritožnica, izhaja, da se je ustanovitelj zavoda odločil, da bo zavod poleg direktorja zastopal tudi prokurist, zato ga je v aktu o ustanovitvi predvidel, ni pa določil postopka podelitve prokure, kar pomeni, da odločanje o podelitvi prokure prepustil zakonitemu zastopniku zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1,. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1,. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1,
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
ZGD-1 člen 501, 502, 516, 516/4.. ZSReg člen 34, 34/1.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/2, 44/2-1.
izključitev družbenika iz d.o.o. - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - vpis izbrisa družbenika iz družbe
Registrsko sodišče je moralo v fazi (vsebinskega) odločanja o predlogu za vpis izbrisa družbenika na podlagi sklepa skupščine, v okviru preizkusa materialno pravnih pogojev za dovolitev vpisa (prvi odstavek 34. člena ZSReg), presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev družbenika. Sodišče je to storilo, pravilno pa se je sklicevalo (tudi) na določbo 501. člena ZGD-1, saj je za vsako posamezno področje odločanja o vpisu treba upoštevati tudi materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa poseben zakon. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je pogodbena izključitev družbenika (s sprejetjem sklepa skupščine) dopustna tudi v primeru, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa pogojev in postopka izključitve. Stališče sodne prakse, da v takšnem primeru izključitev predvsem zaradi varstva družbenika ni mogoča, je jasno in enotno.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - status upnika - procesna legitimacija upnika - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa
Pritožnik na dan vložitve ugovora še ni imel statusa upnika subjekta vpisa. Ker je za presojo procesne legitimacije za vložitev ugovora relevantno dejansko stanje v času vložitve ugovora, pritožnica ne more uspeti s trditvami, da je postala upnica z izdajo odločbe o prekršku z dne 23. 4. 2019, kar je dva meseca in pol po vložitvi ugovora in skoraj tri mesece po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - odločba Ustavnega sodišča - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - ustavitev postopka izbrisa
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15-13, U-I-2/2016 z dne 14. 4. 2016 in do odprave ugotovljenega neskladja (ki še ni odpravljeno) uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 254, 254/2, 256, 265, 265/3, 266, 266/2, 295, 295/2, 295/3, 390, 390-1, 392, 392-1. ZSDU člen 8, 79, 79/1, 79, 79/6, 79/7. ZSReg člen 33, 33/1
prekinitev postopka - sestava nadzornega sveta - sklic skupščine - pooblastilo za sklic skupščine - uveljavitev ničnosti sklepa skupščine - ničnost volitev članov nadzornega sveta - imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet - predstavniki delavcev - posledice pasivnosti - predhodno vprašanje
V ZGD-1 je izrecno določeno, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino in ne soglasno. Tudi stališče pravne teorije je, da je navedena določba o navadni večini kogentna in je s Statutom družbe ni dopustno določiti drugače. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na statutarne določbe o soglasnem odločanju uprave. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni sprejemljivo pritožbeno vztrajanje, da bi sam sklic skupščine moral podpisati poleg predsednika uprave tudi preostali član dvočlanske uprave, ker predsednik uprave po Statutu družbe ni pooblaščen za samostojen sklic skupščine. Če za odločitev o sklicu skupščine že po zakonu zadostuje navadna večina glasov celotne uprave, ni logična zahteva, da mora sam sklic skupščine kot izvedbeni akt take odločitve podpisati celotna uprava, torej tudi tisti člani uprave v manjšini, ki s sklicem skupščine ne soglašajo. Ni sporno, da pri subjektu vpisa delavski svet, ki je po zakonu pooblaščen za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet, sploh ni konstituiran, to pa pomeni, da niso bili vzpostavljeni pogoji za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet in da glede na tako stanje v subjektu vpisa tudi ni mogoče sklepati o kakršnemkoli interesu delavcev za njihovo sodelovanje pri upravljanju družbe. Po prvem odstavku 8. člena ZSDU imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom. Če te pravice ne izkoristijo, jih k temu ni mogoče prisiliti. Nesprejemljivo je zato v pritožbi ponovno izpostavljeno stališče pritožnice, da je bila delavcem onemogočena pravica do imenovanja svojih predstavnikov v nadzorni svet I. d. d., kjer so jim delničarji z zapolnitvijo vseh mest v nadzornem svetu že vnaprej onemogočili imenovanje delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Upoštevaje normativno ureditev imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet se izkaže, da je postopek imenovanja predstavnikov delavcev neodvisen od postopka imenovanja oziroma izvolitve članov nadzornega sveta kot predstavnikov delničarjev na skupščini. Šele v primeru, da bi v družbi že bili imenovani predstavniki delavcev, pa bi to dejstvo skupščina delničarjev z izvolitvijo petčlanskega nadzornega sveta ignorirala, bi bilo mogoče pritrditi pritožnici, da so delničarji predstavnikom delavcev onemogočili udeležbo v petčlanskem nadzornem svetu. Do navedenega hipotetičnega primer pa nesporno ni prišlo, ker predstavnikov delavcev delavski svet družbe I. d. d. ni imenoval. V obravnavani situaciji, ko so bili delavci subjekta vpisa pri upravljanju družbe v smislu določb ZSDU nesporno pasivni (saj ni bil konstituiran niti delavski svet kot pogoj za imenovanje njihovih predstavnikov v nadzorni svet, pritožnica pa ni navajala nobenih aktivnosti delavcev v tej smeri), bi vsakršno vztrajanje pri nezakonitosti sestave nadzornega sveta, ker v njem ni predstavnikov delavcev, predstavljalo dejansko blokado nadzornega sveta.
ZGD-1 člen 405, 412, 412-5, 415, 418, 418/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 30, 30/2. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4
prenehanje družbe - redna likvidacija delodajalca - likvidacijski postopek - pritožba zoper sklep o izbrisu - likvidacijski upravitelj - naloge upravitelja - poročilo - poplačilo terjatev upnikom - razdelitev premoženja v likvidaciji
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije. Ključni podatek, ki mora biti vsebovan v poročilu je med drugimi tudi ali je imel subjekt vpisa upnike in, če jih je imel, da so vse terjatve upnikov poplačane (4. alineja 412. člena v zvezi s 415. členom ZGD-1). Ker v poročilu tega podatka ni, bi bilo registrsko sodišče dolžno v okviru materialno pravnega preizkusa predloga in predloženih listin (odpravljiva nesklepčnost), pozvati upravitelja, da se izjasni o morebitnih terjatvah upnikov.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, o čem je registrsko sodišče odločilo, saj ni jasno, kaj sodi v izrek in kaj v obrazložitev sklepa.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 433
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu
Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena (da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot poslovni naslov subjekta vpisa v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Drugače pa je v primeru, če je ob vpisu poslovnega naslova v sodni register pravna oseba imela soglasje lastnika objekta, pa je bilo soglasje kasneje preklicano. Za tak primer pa so lastniku objekta na voljo drugi postopki, v katerih lahko poskrbi za varstvo svoje lastninske pravice.
ZSReg-UPB2 člen 5, 5/1, 5/1-4,5/1-5, 34, 39, 39-2, 39-3. ZIZ-UPB4 člen 165
zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - poziv k dopolnitvi - izvršba na poslovni delež dolžnika
Po določbi 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru namreč prvo od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na poslovni delež. Za zaznambo zakon ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi (kot na primer za odločbe iz 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena ZSReg).
izbris subjekta iz sodnega registra - podružnica tujega podjetja - pritožba upnika - pogoji za izbris - odgovornost matične družbe za obveznosti podružnice
V skladu s prvim odstavkom 679. člena ZGD-1 podružnica v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabiti firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Slednje pomeni, da podružnica nima statusa pravne osebe, v skladu s 683. členom ZGD-1 pa je za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. V primeru prenehanja podružnice je matično podjetje njen pravni naslednik.
prenos poslovnega deleža v d.o.o. - omejitev razpolaganja - insolvenčni postopek
Omejitev razpolaganja s premoženjem kot izjemo je potrebno po splošnem razlagalnem pravilu vedno ozko tolmačiti. Zato jo lahko določi samo jasen zakon, ne razlaga v sodni praksi. 151.a člen ZFPPIPP določa zgolj omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, po katerem družbeniki izgubijo določena upravljavska upravičenja. Vendar to ne pomeni, da so izgubili vsa korporacijskopravna upravičenja iz poslovnega deleža, zlasti pravice do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase po prenehanju družbe. Prav tako ne pomeni, da nimajo več poslovnih deležev v pravem pomenu besede. Premoženjsko pravico do sorazmernega dela preostale mase družbeniki ohranijo do izbrisa družbe. Ali bo v primeru stečaja ostala stečajna masa, ki bi pripadala družbenikom ali ne, v tej fazi ni mogoče prejudicirati. Upoštevati je potrebno z novelo ZGD-1I spremenjeni prvi odstavek 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Zato, če želi nek subjekt pridobiti poslovni delež v družbi v insolvenčnem postopku, mu sodni register tega ne more preprečiti.
ZGD-1 člen 106, 106/1, 111, 111/1, 135, 135/1, 135/2
komanditna družba - odpoved družbene pogodbe - izstop družbenika
Zaradi zasledovanja varstva družbe se tudi pri izločitvi družbenika (prvi odstavek 111. člena ZGD-1, smiselno tudi izstop družbenika iz komanditne družbe) njegov položaj navezuje na odpoved družbene pogodbe in je treba tudi pri izstopu družbenika uporabiti prvi odstavek 106. člena ZGD-1. Pritožnikovo stališče, da družbeniku ob izstopu iz družbe ni treba odpovedati družbene pogodbe in pri tem upoštevati pogojev iz prvega odstavka 106. člena ZGD-1, ni pravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STVARNO PRAVO
VSL00022545
SPZ člen 60, 60/1, 62. ZSReg člen 8, 8/5. OZ člen 198, 619, 647
uporabnina - neupravičena obogatitev - uporaba vozila - neupravičena uporaba tuje stvari - nadomestilo za izgubljeno korist - pridobitev lastninske pravice na premičnini - zakonita zastavna pravica - podjemna pogodba
Toženka je smela vozilo uporabljati kot prokuristka tožeče stranke, kar seveda pomeni tudi do takrat, ko je bila prokuristka tožeče stranke, torej do 30. 3. 2015. Stališče sodišča prve stopnje, da se od dne, ko je bil objavljen vpis podatka v sodni register, ne more nihče sklicevati na to, da, ga ni poznal, je pravilno. Razmerja med pravdnima strankama (po prenehanju prokure) sodišče prve stopnje utemeljeno ni opredelilo kot podjemne pogodbe. Ker je tako, podlage za zastavno pravico (v smislu 647. člena Obligacijskega zakonika) toženka ni izkazala.
A. A. je pri tožeči stranki pogosto naročal blago za toženo stranko, tožena stranka pa je na podlagi njegovih naročil prejeto blago tožeči stranki redno plačevala. S takšnim postopanjem je tožena stranka jasno pokazala, da je A. A. bil pooblaščen za oddajo naročil tožeči stranki v imenu in za račun tožene stranke (sicer teh računov logično ne bi plačala). Z vpogledom v sodni register bi tožeča stranka izvedela le, da A. A. v spornem obdobju ni bil zakoniti zastopnik ali prokurist tožene stranke, kar pa (zlasti ob zgoraj pojasnjeni dolgoletni praksi) še ne negira dejstva, da slednji ni bil upravičen oddati naročila v imenu in za račun tožene stranke. Če bi tožena stranka tožečo stranko obvestila, da A. A. ni več pooblaščen naročati blaga za toženo stranko, pa se tožeča stranka na nevedenost ne bi mogla sklicevati.
ZFPPIPP člen 428, 428/2, 432, 433, 433/1, 435, 435/1. ZSReg člen 9, 9/1, 9/2
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pravica do pritožbe - obvestilo državnega organa - začetek postopka po uradni dolžnosti
V kolikor sodišče na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP ne začne po uradni dolžnosti postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejelo obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti. Ta oseba nima statusa udeleženke postopke izbrisa, posledično nima zato praviloma niti pravice do pritožbe zoper sklep registrskega sodišča v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru pa ima pravico do pritožbe, ker jo je že registrsko sodišče obravnavalo kot udeleženko postopka - predlagateljico; zmotnost take obravnave pa je pritožnica s pritožbo tudi izrecno izpodbijala in v tem delu s pritožbo tudi uspela.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - ponovno odločanje o isti stvari - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cpg 455/2018 z dne 18. 7. 2018 ugotovilo, da je bil pri odločanju o predlogu predlagatelja za vpis izključitve ustanovitelja A. A. iz subjekta vpisa vzpostavljen kontradiktorni postopek po 31. členu ZSReg že v postopku pred registrskim sodiščem, da se je A. A. kot udeleženec postopka opredelil do predloga predlagatelja, da pa v pritožbenem postopku ni odgovoril na pritožbo ter se ni izjasnil o vsebini pritožbenih razlogov. A. A. je torej imel možnost opredeliti se do pritožbenih navedb predlagatelja v navedenem postopku, vendar te možnosti ni izkoristil.
ZFPPIPP člen 428, 428/2, 432, 433, 433/1. ZSReg člen 9, 9/1,9/2
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - obvestilo državnega organa - začetek postopka po uradni dolžnosti - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
V postopku izbrisa, ki ga začne registrsko sodišče po uradni dolžnosti, sodišče sklep o začetku postopka izda ali pa ga ne izda. V kolikor sodišče na podlagi obvestila s sklepom ne začne postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejela obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti.