Toženka bi morala, ko je presodila, da je tožnik upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo kot zainteresirana javnost, le tega upoštevati kot interesenta (prvi stavek četrtega odstavka 38. člena ZEKom) kot aktivno stranko (in ne stranskega udeleženca).
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davek ni plačan v rokih, predpisanih v ZZDavP-2, ali v rokih, predpisanih z zakonom o obdavčenju, davčni organ začne davčno izvršbo brez kakršnikoli izjem. S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/4. ZFU člen 11.
carinski ukrep - kršitev pravic intelektualne lastnine - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - podaljšanje roka
Po tretjem in četrtem odstavku 23. člena Uredbe 608/2013 gre za materialni rok prekluzivni roka, katerega zamuda pomeni tudi izgubo materialne pravice, ki izhaja iz Uredbe 608/2013, in sicer pravice imetnika odločbe za začetek postopka za ugotovitev, ali je bila kršena zadevna pravica intelektualne lastnine. V nasprotnem primeru bi carinski organi v skladu s prvim pododstavkom prvega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 morali odobriti prepustitev blaga, s čimer bi lahko nastala imetniku odločbe (pravice) precejšnja škoda, ki jo lahko povzroči trženje blaga, za katerega se ugotovi, da krši pravice intelektualne lastnine, kot izhaja tudi iz 2. točke uvodnih določb navedene Uredbe. Ukrepi pri kršitvah pravice intelektualne lastnine, ki jih ugotavljajo carinski organi so naravnani tako, da so vse vpletene strani dolžne ravnati hitro, ne da bi prihajalo do nepotrebnega zadrževanja spornega blaga in do nepotrebnega zavlačevanja postopka in da gre za nujne ukrepe, pri katerih je ravnanje carinskega organa vezano na zakonsko določene roke, katerih tek je odvisen od nedejavnosti oziroma molka lastnika blaga ali imetnika odločbe, vendar pa sodišče v obravnavanem primeru ne dvomi o utemeljenost podaljšanja navedenega roka za vložitev tožbe zaradi priprave dokazil k tožbi.
ZDoh-2 člen 48, 48/2. ZDDPO-2 člen 29. ZDavP-2 člen 76.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno primarni odhodki - poslovanje z off-shore družbami - računi za najem poslovnih prostorov - načini za izvedbo elektroinštalacijskih del - dokazno breme
Tožnik je sicer predložil račune za najem poslovnih prostorov in za izvedbo elektroinštalacijskih del, ki so bili podlaga za knjiženje odhodkov ter njihovo upoštevanje kot davčnih odhodkov v obračunih davka od dohodkov iz dejavnosti za nadzorovani obdobji. Predložil je tudi pogodbe, ki so bile podlaga za izdane račune. Pač pa tudi po presoji sodišča ni izkazal, da so bile zaračunane storitve tudi dejansko opravljene in da so bile potrebne za dosežene prihodke. Dejanski obstoj najemnega razmerja tako kot dejansko izvedbo inštalacijskih del namreč tožnik samo zatrjuje, ne predloži pa o tem prav nobenega dokaza. Prav tako ne izkaže obstoja družb, ki so izdale račune in ki so vse po vrsti iz davčno ugodnih okolij. Glede na to, da gre za družbe s sedežem v tujini in glede na to, da se naj bi tudi dela izvajala v tujini, kamor pristojnost davčnih organov ne seže, je predvsem na tožniku, ki naj bi stike s tujino in tujimi družbami dejansko imel, da izkaže obstoj poslovnih razmerij, tako v pogledu izvedbe dogovorjenih del kot tudi v pogledu statusa pogodbenih partnerjev, konkretno najemodajalca oziroma izvajalcev elektroinštalacijskih del kot svojih podizvajalcev. Prav zato, ker gre pri obravnavanih listinah za račune tujih pravnih oseb, ki jih na podlagi podatkov, ki so dostopni davčnim organom, ni mogoče zaslediti, in ker druge dokumentacije v zvezi z zaračunanimi storitvami ni, je davčni organ utemeljeno podvomil o njihovi vsebini in od tožnika utemeljeno zahteval, da obstoj svojih trditev v tej zvezi dokaže. Po določbah 76. člena ZDavP je namreč na zavezancu za davek, da za svoje trditve v davčnem postopku predloži dokaze. Zato ne drži tožbena trditev, da bi moral davčni organ dokazati neobstoj zatrjevanih poslovnih razmerij in da gre v nasprotnem primeru zgolj za ugibanje s strani davčnega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik kot prosilec s tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo I U 1450/2014 z dne 23. 9. 2014 zavrnilo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper odločbo Bpp 164/2014. Odločitev je pravnomočna. Posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
ZBPP člen 13, 23, 23/1, 23-7. ZSVarPre člen 20, 21.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - mati prosilca
Tožnikova prošnja za BPP je tako nejasna oziroma sama s sabo v nasprotju, da bi moral organ za BPP tožnika pozvati, da svoje navedbe v njej pojasni in po potrebi predloži ustrezne dokaze. Njegova navedba v prošnji o družinskem članu je namreč v nasprotju z njegovo navedbo o tem, da v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje ni izplačal nobenih preživninskih obveznosti. Ker toženka tega vprašanja, ob upoštevanju določbe 7. alineje prvega odstavka 23. člena ZBPP, v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni razčistila, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.
odobritev pravnega posla - javna dražba - nepravilnosti v postopku javne dražbe - sklep o domiku
Na podlagi ugotovitev je prvostopenjski organ zaključil, da ni podan noben razlog iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ ter je zato pravni posel odobril.
S tem ko je prvostopenjski organ dne 6. 6. 2012 vložene pritožbe tožnice zoper odločbo ni zavrgel iz formalnih razlogov ter je nato 21. 6. 2012 opravil ustno obravnavo, na katero je vabil tudi tožnico in ji dal možnost izjave o odločilnih dejstvih (v smislu drugega odstavka 243. člena ZUP) ter je nato o pritožbi tožnice drugostopenjski organ meritorno odločil, je bila kršitev pravil postopka iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP sanirana ter tožnica ne more več z uspehom zatrjevati, da je s to kršitvijo poseženo v njen pravni položaj.
Nepravilnosti, ki se nanašajo na postopek javne dražbe, se lahko uveljavljajo le v izvršilnem postopku.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/3, 23/4. ZFU člen 11.
carinski ukrep - kršitev pravic intelektualne lastnine - rok za vložitev tožbe - materialni prekluzivni rok - podaljšanje roka
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 imetnik odločbe začne postopek za ugotovitev, ali je bila kršena zadevna pravica intelektualne lastnine v 10 delovnih dneh od datuma, na katerega je bil uradno obveščen o prekinitvi prepustitve blaga ali njegovem zadržanju, pri pokvarljivem blagu pa v 3 delovnih dneh. Na podlagi četrtega odstavka 23. člena Uredbe 608/2013 lahko carinski organ na podlagi ustrezno utemeljene zahteve imetnika odločbe v ustreznih primerih podaljšajo rok iz tretjega odstavka za največ 10 delovnih dni. Gre za materialni rok, ki je določen na podlagi zakona oz. Uredbe. Zamuda materialnega roka ima za posledico izgubo pravice. Carinski organ je menil, da je vloga za podaljšanje roka za pripravo dokazil k tožbi, ki jo je podal imetnik pravice, zaradi varstva pravic intelektualne lastnine, upravičena. Podaljšanje roka v trajanju 10 dni je primerno, zato je carinski organ vlogi imetnika pravice za podaljšanje roka za vložitev tožbe za ugotavljanje obstoja kršitev pravic intelektualne lastnine po presoji sodišča pravilno in zakonito ugodil.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40, 40/3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 116, 117, 396, 396/1, 396/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča pravilno ugotovil, da se je 30 – dnevni rok za obnovo postopka iztekel 13. 6. 2014 ter pravilno zaključil, da bi bil po 5. 11. 2014 vloženi predlog za obnovo postopka zaradi zamude subjektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči, je mogel sprejeti odločitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da za dodelitev BPP tožnici tako ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Tožnica bi se mogla na institut vrnitve v prejšnje stanje sklicevati le v primeru, če bi vlogi za BPP za vložitev predloga za obnovo postopka predložila dokazila o vzroku za zamudo ter o njegovem trajanju, da bi organ za BPP pri reševanju njene prošnje za BPP tudi take okoliščine lahko presodil in upošteval. Z naknadnimi nekonkretiziranimi in neizkazanimi navedbami o zdravstvenih težavah pa tožnica ne more biti uspešna.
gostinstvo - podaljšani obratovalni čas - soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožeči stranki doslej izrečena ena globa, medtem ko so ostali postopki še v teku, kar bi lahko kazalo na možnost izjemne dovolitve obratovanja v podaljšanem obratovalnem času. Zato je v konkretnem premeru kršitev načela zaslišanja stranke take narave, da bi lahko vplivala na končno odločitev.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javni interes - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Sodišče pritrjuje toženki, da v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je predmetno zemljišče v naravi dvorišče, v izmeri 27 m2 in predstavlja del funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše na parceli št. 6880/1, ki ne vsebuje objektov komunalne infrastrukture ter po podatkih zemljiškega katastra predstavlja le 2,22% delež celotnega zemljišča, tožničin zasebni interes, da do razlastitve ne pride, ne pretehta javnega, ki bo za lokalno prebivalstvo nastal z racionalno in optimalno postavitvijo javne ceste v kompleksu zazidljivih parcel, kot je predvidena v zazidalnem načrtu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijska zemljišča
Prostorski akt na območju kmetijskih zemljišč (izven ureditvenega območja naselja) ne dopušča novogradnje stavbe, kakršna je obravnavana. Prvi odstavek 30. člena PUP je namreč določal, da je na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja izjemoma (na predlog lokalne skupnosti) dovoljena gradnja kmetijskega gospodarskega poslopja. Ker je Ustavno sodišče v odločbi U-I-58/12-17 z dne 2. 10. 2013 ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo in zakonom z učinkom odprave, na območjih kmetijskih zemljišč, ki se nahajajo izven ureditvenega območja naselja, niti te gradnje v nobenem primeru niso dopustne. V skladu z 32. členom PUP pa so izven naselij in zaselkov dovoljene le dograditve, prenova in nadomeščanje zakonito zgrajenih stavb.
rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - način določanja plačila za rudarsko pravico
Spremenljivost vrednosti točke je bila vgrajena v metodologijo odmere plačila za rudarsko pravico že po ZRud in je tudi po ZRud-1. Sprememba vrednosti točke torej ne predstavlja posega v tožnikov položaj v takšni meri, da bi pomenila izgubo kakšne na zakonu utemeljene pravice ali pravnega interesa. Zato tudi z vidika zakonske ureditve za zatrjevani poseg v tožnikovo pričakovano pravico do odmere koncesnine z upoštevanjem vrednosti točke, ki bi bila določena z „indeksno klavzulo“, ne gre. Morebitno kršitev pogodbenih določil, če tožnik meni, da je do njih prišlo, pa lahko uveljavlja v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.
denacionalizacija - nepremičnine - zazidana stavbna zemljišča - igrišče - ovire za vračilo v naravi
Izvedenec za vrednotenje, ocenjevanje in katastrsko klasifikacijo zemljišč je v elaboratu navedel, da predstavljajo vse tri parcele površine, namenjene igri in predlagal, da se uvrstijo v vrsto rabe zelena površina, s podvrsto rabe igrišče (šifra 304). Da gre za parcele s takšno vrsto rabo, med strankama ni sporno. Ker gre glede na navedeno tudi po presoji sodišča za zazidano stavbno zemljišče, na katerem ne stoji objekt v lasti upravičenca, je pravilna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da je podana ovira za vračilo parcel v naravi po drugem odstavku 32. člena ZDen.
Kot navaja tožena stranka, se tožnik zoper sklep o prekinitvi postopka ni pritožil, kar pomeni, da je ta postal dokončen in pravnomočen. Ta sklep pa ne vsebuje samo ugotovitve, da je postopek prekinjen, ampak hkrati nalaga tožniku tudi obveznost, da do rešitve predhodnega vprašanja ne sme spreminjati stanja javne poti oziroma ga mora ohraniti tako, kot je bilo na dan 28. 9. 2011. S tem v zvezi sodišče opozarja na to, da če se postopek prekine, je sicer smiselno, da se o tem izda tudi akt, če je to neogibno potrebno, da se začasno uredijo posamezna vprašanja, kot je bilo v tem primeru. Vendar pa bi prvostopenjski organ moral skladno z 221. členom ZUP o tem izdati začasno odločbo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - podporni zid
Če se podporni zid dejansko ne nahaja na jugozahodnem delu parcele št. 1333/2, in sicer na mestu, kot izhaja iz geodetskega načrta, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, to pomeni, da prizadeta stranka gradnje opornega zidu tudi s pridobitvijo predmetnega gradbenega dovoljenja ni legalizirala.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Sama prijava stalnega prebivališča pomeni zgolj registracijo dejanskega bivanja, kar pa ne vpliva na lastninsko pravna razmerja ali druga civilno pravna razmerja, temveč se s prijavo zagotavlja zgolj ažurna evidenca o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov.
obračun porabe električne energije - števec porabe - reševanje sporov
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi toženke, da je navedeni števec meril porabo električne energije s prepisano merilno točnostjo. To je ugotovil na podlagi Poročila o kontroli z dne 30. 1. 2014, ki ga je izdelal akreditirani merilni laboratorij A. d.d., ki ga je v spis priložila prizadeta stranka, pa tudi iz stanja števca, iz katerega je ugotovil, da je poraba električne energije na navedenem merilnem mestu tudi po zamenjavi števca v obdobju od 5. 11. 2013 do 1. 12. 2013 ostala primerljiva porabi v letu 2013. Nižjo porabo v nadaljnjih mesecih pa toženka pripisuje dejstvu, da je bila hiša v uporabi samo med vikendi.