ZUS-1 člen 4, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZNPPol člen 137.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v ustavno pravico - pritožba na delo policije oziroma policista - pravočasnost tožbe
Iz tožbe izhaja, da je bilo posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, storjeno dne 23. 7. 2014. Iz dohodnega zaznamka na izvirniku tožbe pa je razvidno, da je tožba prispela na sodišče dne 12. 12. 2014, in da je bila vložena priporočeno na pošti dne 11. 12. 2014. Glede na navedeno je tožba vložena prepozno.
Pritožba iz 137. člena ZNPPol niti po ZNPPol, niti po določbah ZUS-1 ni obvezno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč le njegova fakultativna možnost.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - podpis naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja
Med strankami je nesporno, da je tožnica pogodbo podpisala (sicer do sklenitve razmerja niti ne bi prišlo), kar pomeni, da je bila – kot ji je pojasnila že toženka - seznanjena tudi s Splošnimi pogoji poslovanja z operaterjem. Ker pa je tožnica storitve, ki so ji bile zaračunane v skladu s Splošnimi pogoji in cenikom (kar izhaja iz podatkov evidenc operaterja, ki jih je ta posredoval toženki in ki jim tožnica ne nasprotuje), opravila, jih je dolžna tudi plačati. Morebitne napake volje pri podpisu pogodbe pa lahko tožnica uveljavlja pred sodiščem, pristojnem za civilnopravne spore.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - bistvena kršitev pravil postopka - prijava terjatve v stečaj
Tožnik odločitvi ugovarja in meni, da bi mu brezplačna pravna pomoč morala biti dodeljena. Iz listin v upravnem spisu izhaja, da je zadeva I P 3186/2008 pravnomočno končana. Iz same prijave terjatev pa izhaja, da tožnik ni prijavil le terjatve, na katero se sklicuje toženka, razlogi za zavrnitev prošnje za ta širši obseg terjatev pa niso navedeni, zato sodišče razlogov toženke, ki so nejasni, že v okviru terjatve iz zadeve I P 3186/2008, v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ne more preizkusiti, kar pomeni kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj toženka svojo odločitev usmeri na prijavo terjatev v stečaju z dne 13. 4. 2011 in konkretno glede posameznih terjatev navede svoje razloge, zakaj tožniku po vloženi prijavi terjatev v stečaju brezplačna pravna pomoč ne pripada, v obsegu, kot jo je opredelil v vlogi z dne 14. 10. 2014 (odgovor na poziv).
Tožnika na poziv organa z dne 21. 8. 2014, ki ju je obvestil o obsegu primerljivih kmetijskih površin, nesporno nista odgovorila, vendar pa neaktivnost strank, ki sta bila pozvana le glede izjave o podatkih obsega primerljivih kmetijskih površin, ne opravičuje organa, da ne opravi presoje po vseh treh kriterijih, ki jih ZDKG določa in navede razloge za svojo odločitev.
Izostala je presoja, ali nepremičnine, za katere je ugotovljeno, da so zaščitena kmetija, predstavljajo eno celoto, kljub zatrjevanju oddaljenosti in zatrjevanju ločenega gospodarjenja, ki izhaja že iz časa pravnih prednikov obeh tožnikov. Določba 3. člena ZDKG ob izpolnjenih pogojih za več gospodarskih enot namreč pomeni tudi izločevalni kriterij.
industrijska lastnina - blagovna znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov - podoba petelina
Res je, kot zatrjuje tožnik v tožbi, da gre tako v primeru njegovih predhodnih znamk Skupnosti kot v primeru prijavljene znamke za enak koncept - podobo petelina, torej isto vrsto domače živali, vendar se sodišče strinja z uradom, da je takšen pomenski vidik zaradi vizualnih razlik med petelinom na prijavljeni znamki ter petelinom na predhodnih znamkah Skupnosti tožnika, ki sta si vizualno zelo različna, močno nevtraliziran.
razlastitev - pogoji za razlastitev - ponudba za odkup zemljišča - javna cesta
Stranka z interesom je zahtevo za razlastitev vložila, ker jo je na to napotilo Okrožno sodišče v Novem mestu. Ta postopek, ki ga je začela tožnica, poteka zaradi določitve odškodnine za zemljišče, ki je sedaj predmet tega razlastitvenega postopka, pri čemer stranka z interesom (ki je v pravdnem postopku toženka) nasprotuje plačilu odškodnine za obravnavano zemljišče iz razloga, ker naj bi pravni prednik tožnice sporno zemljišče brezplačno odstopil občini zaradi razširitve lokalne ceste (dopis o tem je stranka z interesom priložila tudi k zahtevi za razlastitev). To pa pomeni, da je bila tožnica nedvomno že pred vložitvijo zahteve za razlastitev seznanjena ne samo s predmetom obravnave (zemljišče s parc. št. 395/14 v izmeri 351 m2), temveč tudi s ceno oziroma s stališčem nasprotne stranke, da ji za zemljišče ni treba nič plačati.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Vsako listino, ki je podlaga za prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, je treba predložiti v odobritev oziroma v postopek izdaje potrdila, da odobritev ni potrebna, pristojnemu organu, to je upravni enoti, na območju katere nepremičnina leži. Ali predložena listina izkazuje pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom v smislu prvega odstavka 17. člena ZKZ, ali pa gre za drug način pridobitve lastninske pravice in zato odobritev ni potrebna, pa je predmet presoje v upravnem postopku odobritve (pravnega posla) po določbah ZKZ. Tudi posadno listino, ki lahko izkazuje nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem, če so za to izpolnjeni v 43. členu SPZ določeni pogoji, je treba predložiti v odobritev po določbah ZKZ, ne glede na to, ali je zapisana v obliki pogodbe ali kot zemljiškoknjižno dovolilo. Le če so v tej listini ugotovljeni in izkazani pogoji za priposestvovanje (drugi odstavek 43. člena SPZ), lahko organ v postopku odobritve pravnega posla oceni, ali taka listina po vsebin predstavlja pravni temelj za pravno-poslovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - povezane osebe - objektivne okoliščine - sodelovanje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV
Po 76b. členu ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, davčni organ davčnemu zavezancu, kateremu je opravljena dobava, na njegovo zahtevo posreduje informacijo o tem ali je njegov dobavitelj predložil obračun DDV.
ZUS-1 člen 4, 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZOPNI člen 17a, 26.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - vpogled v zbrane podatke iz finančne preiskave
Iz tožbe ter spremembe tožbe in prilog izhaja, kot navaja tožnica, da ne izkazuje več pravovarstvenega interesa za izpodbojno tožbo, ker posamična akta, ki ju s tožbo izpodbija, očitno ne posegata (več) v njen pravni položaj (kajti sporne listine prej tožilskega spisa so bile priložene tožbi, ki jo je SDT vložilo zoper tožnico na podlagi ZOPNI ter se je z njimi tožnica že lahko seznanila).
Vložitev tožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 oziroma iz drugega odstavka 33. člena tega zakona), ne more predstavljati spremembe (prej vložene) izpodbojne tožbe (v tem smislu, da gre za isto tožbo z modificiranim tožbenim zahtevkom), saj ne gre za isti predmet upravnega spora.
Tožnica ugovor kršitve pravice do izjave iz 17.a člena ZOPNI lahko uveljavlja (najmanj) v pritožbi zoper sodbo (v pravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP - drugi odstavek 9. člena ZOPNI). Tako ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo ter njena tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ravnanjem ODT - prepovedjo vpogleda v tožilski spis in neizročitvijo preslikav listin iz tega spisa - ni dopustna ter jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno moralo zavreči.
denacionalizacija - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - poziv k odpravi pomanjkljivosti
Iz zahteve nedvomno izhaja, da je tožnica zahtevala vračilo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 47, k.o. ..., torej tudi parc. št. 733/1, 733/3 in 775/2, glede katerih po mnenju organa ni bilo priloženih ustreznih prilog, kar pa pomeni, da je bila vloga tožnice nepopolna oziroma nejasna in s tem nesposobna za obravnavanje. Organ bi tako moral postopati po določbah ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopku za uveljavljanje pravic po ZDen) in tožnico v skladu z 67. in 68. členom ZUP/86 pozvati, da vlogo dopolni oziroma razjasni in šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari.
premestitev obsojenca - premestitev na odprti oddelek - dodelitev posamezne vrste ugodnosti
V konkretnem primeru se prvostopenjski organ sklicuje na prvi odstavek 80. člena ZIKS-1, na podlagi katerega se obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima. Iz tretjega odstavka 77. člena ZIKS-1 izhajajo okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti. Ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve in tožnikovih osebnostnih značilnosti organ pravilno zaključuje, da za tožnika še ni mogoče podati ocene, da bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo zlorabil svobodnejšega režima na odprtem oddelku.
V zadevi je sporno, ali je bil tožniku sklep o davčni izvršbi vročen v skladu z določili 87. člena ZUP. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo sporočilo o prispelem pismu tožniku vloženo v hišni predalček 14. 6. 2013. Pri tem iz podpisa vročevalca izhaja oznaka, da je hišni predalček odprt. Iz poštne pošiljke nadalje tudi izhaja, da je bilo sodno pisanje dne 1. 7. 2013 vrnjeno pošiljatelju iz razloga, ker je bil hišni predalček odprt. Če je bil torej hišni predalček odprt, kar očitno med strankama ni sporno in kot tak po navedbi vročevalca neprimeren za to, da bi pustil dokument v hišnem predalčku, potem tak odprt predalček tudi ni mogel biti primeren za to, da je vročevalec v njem pustil pisno sporočilo, kje se dokument nahaja (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročevalec namreč lahko v skladu z omenjenim določilom zakona pusti sporočilo ne samo v poštnem predalčku, pač pa tudi ali na vratih stanovanja, ali poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu. V danem primeru pa ne glede na nesporno neprimernost hišnega predalčka, poročevalec pisnega sporočila tožniku ni pustil na primernem mestu, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZUP. Tako vročitev spornega dokumenta tožniku ni mogla biti pravilno vročena po pravilnih osebne vročitve iz 87. člena ZUP. To pa posledično pomeni, da je vprašljiva odločitev davčnega organa, da se tožnikova pritožba iz razlogov zamude roka za vložitev pritožbe zavrže.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova BPP - uspeh v postopku - prehod terjatve iz naslova stroškov postopka na RS
V zadevi gre za vračilo sredstev iz naslova BPP, do katerega je Republika Slovenija na podlagi določb 46. člena ZBPP nedvomno upravičena. Izvršilni oziroma pravdni postopek se je namreč končal v korist upravičenca - tožnice, ki ji je bila dodeljena BPP za ta postopek. Nesporno je tudi, da so bili stroški postopka iz naslova BPP odvetniku tožnice izplačani in da je zato, v skladu z določbami 46. člena ZBPP, terjatev tožnice iz naslova stroškov postopka prešla na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka. Nesporno je tudi, da je bila družba B. po pravnomočnem sklepu sodišča v izvršilnem oziroma pravdnem postopku zavezana povrniti stroške postopka, in da je le-te vrnila oziroma izplačala tožeči stranki namesto Republiki Sloveniji kot upravičenki do vračila. Kar pa še ne pomeni, da ni prišlo do (z zakonom določenega!) prehoda terjatve in da je Republika Slovenija izgubila svoj položaj upnika do B. kot nasprotne stranke iz 46. člena ZBPP. Čim pa je tako, ostaja terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka do B. odprta. To pa obenem pomeni, da ni podlage za izpodbijano odločitev ter da je zgolj B. tista, ki lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev od tožnice. Podlage za izpodbijano odločitev tudi sicer ni v določbah ZBPP, na katere se sklicuje pristojni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Za situacijo iz 48. člena ZBPP, ki se citira v obrazložitvi, očitno ne gre. Ustrezno pa tudi ni sklicevanje na 41. člen ZBPP, saj v konkretnem primeru ne gre za obveščanje pristojnega organa o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na pravico tožnice do BPP in s tem za obveščanje o vsebinah, na katere se nanašajo določbe citiranega člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
V obravnavanem primeru pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti predhodno navedena oba pogoja kumulativno izpolnjena.
ZBan-1 člen 249, 253, 253a, 255a, 258. ZBan-1L člen 39, 39/3.
imenovanje izredne uprave banke - pogoji za imenovanje izredne uprave - povečano tveganje - kapitalska ustreznost banke - mandat izredne uprave - postopek prenehanja banke
Generalno pooblastilo Banki Slovenije, da preko izredne uprave izvaja nadzor na način, ki ga določi sama, izhaja iz 258. člena ZBan-1 kot tudi iz 255.a člena ZBan-1, po katerem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Mandat izredni upravi torej v zakonu ni nikjer podrobneje določen ali omejen.
Tožena stranka je pravilno ocenila, da bi povečano tveganje v banki lahko povzročilo pomembnejše negativne učinke na poslovanje drugih finančnih družb ter na ogrozitev finančnega sistema v državi ter da je nujno, da se z ukrepi nadzora in drugimi ukrepi za krepitev stabilnosti banke prepreči nastanek razlogov za stečaj banke.
Z imenovanjem izredne uprave ni bil uveden postopek prenehanja banke, kot to skuša prikazati tožeča stranka, ampak je izredna uprava dobila mandat, da v okviru rednega poslovanja banke pripravi načrt aktivnosti za zaključevanje poslovanja. Izredna uprava oziroma tožena stranka pa bo predlagala oziroma uvedla postopek prenehanja banke ko in če bodo doseženi cilji načrta prestrukturiranja.
ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 82, 87, 87/1. ZDavP-2 člen 68.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - dobava blaga fizičnim osebam - prodaja preko hitre pošte - izdaja računa - obračun DDV
Davčni organ je pravilno določil davčno osnovo, ko je prihodke tožnika povečal za znesek kupnin, ki jih je tožnik prejel za sporno blago, prodano po hitri pošti pretežno fizičnim osebam v letih 2008 in 2009. Višino teh prihodkov je tudi pravilno ugotovil na podlagi listin, ki jih je pridobil v postopku navzkrižne kontrole pri družbi A. Tožnik bi moral za prodano sporno blago po hitri pošti izdati kupcem račune in obračunati DDV ter ga izkazati v obračunih DDV-O v skladu z prvim odstavkom 87. člena ZDDV-1.
Na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, če izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje. Eden izmed pogojev je, da davčni zavezanec razpolaga z računom, ki ima vse zakonsko predpisane sestavine. Tožnik zahtevane poslovne dokumentacije ni predložil in tudi ni predložil računov za nabavo blaga, ki je bilo prodano pretežno fizičnim osebam in za katere tožnik tudi ni imel evidentiranih prihodkov. Tožnik tako ni izkazal obračuna in plačila vstopnega DDV in tako tudi ne more uveljavljati pravice do odbitka DDV.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - kazenske sankcije
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da tožnik izkaže škodo, ki mu bo nastala zaradi izvršitve izpodbijanega akta in njeno težko popravljivost. Tožnik v zvezi s tem zgolj omenja kazenske sankcije, kar bi sicer lahko pomenilo škodo, ki mu nastaja zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe, vendar pa je ta omemba le pavšalna in ne zadošča za sklepanje o obstoju ali neposredni nevarnosti konkretne škode, ki bi narekovala izdajo začasne odredbe. Poleg tega tudi ne zatrjuje, da bi bila škoda (če bi obstajala) težko popravljiva, na kaj takega pa ni mogoče sklepati niti posredno, iz siceršnjih navedb v tožbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč
Z dodelitvijo nujne BPP se na prosilca prenese tveganje, da bo moral dodeljeno BPP vrniti, če bi se pri naknadni presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev takšne BPP izkazalo, da mu je bila BPP dodeljena neutemeljeno (četrti odstavek 36. člena ZBPP).
Organu za BPP je bilo znano dejstvo, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in tako ne izpolnjuje finančnega pogoja, saj mu je bila prošnja za dodelitev BPP prav iz tega razloga že večkrat zavrnjena. Določbe 36. člena ZBPP toženi stranki ne preprečujejo, da se v postopku za dodelitev nujne BPP opredeli do podatkov, s katerimi razpolaga v času odločanja.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 78. ZTro člen 47, 50, 51, 51/8, 62, 62/2.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - sprostitev blaga v prost promet - evidentiranje poslovnih dogodkov - carinska vrednost blaga
Carinski organ je ugotovil, da tožnik ni imel evidentiranih poslovnih dogodkov v zvezi z dobavitelji in tudi ne v zvezi s kupci predmetnega tobaka. Na podlagi 78. člena CZS je organ pri tožniku opravil naknadno kontrolo, in sicer zaradi dvoma v pravilno vrednost predloženih računov predmetnim carinskim deklaracijam glede na cene tobaka na trgu, pa tudi zato, ker so bili predmetni računi različnih izdajateljev iz Indije večinoma enake oblike.