inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskih zemljiščih - stvarna pristojnost
Glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele - zelene površine
Pri razumevanju, katere površine investitorjevega zemljišča vplivajo na višino komunalnega prispevka, je treba upoštevati naravo tega prispevka. Gre za odmero občini za stroške, ki jih ima z gradnjo komunalne opreme, zavezanec pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Ker zaradi zelenih površin na zemljišču gradnje komunalna oprema ne bo bolj ali manj obremenjena oziroma uporabljena, v tej zadevi pri odmeri ne bi smele biti upoštevane kot površine, ki služijo objektu.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Ker tožnica ni navedla podatkov o imetništvu vrednostnih papirjev, niti ni sporno, da je njihova imetnica, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njeno prošnjo za dodelitev BPP, v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, pravilno zavrnila. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
Od prosilca za BPP se pričakuje, da pri sestavi izjave o svojih premoženjskih razmerah postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve BPP.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - poznavanje slovenske zakonodaje
Tožeča stranka je na zaslišanju sama izpovedala, da je družbo, katere 100% lastnik je, ustanovil njen brat, ki je pooblaščen tudi za zastopanje družbe, v kateri bo tožeča stranka delala kot navadni delavec, in sicer na gradbiščih na lokacijah, ki so odvisne od samega dela. Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bi tujec, ki bo prišel v Republiko Slovenijo začasno opravljati nekvalificirana ali kvalificirana dela, podrobno poznal slovensko zakonodajo, zato je po mnenju sodišča preveritev izpolnjevanja pogoja podreditve slovenskemu pravnemu redu treba omejiti na realno in pričakovano delo, ki ga bo tujec opravljal in zaradi česar je vložil prošnjo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izvršilni postopek
Okrajno sodišče je v izvršilnem postopku, v katerem je imela tožnica položaj upnika, s sklepom z dne 16. 1. 2012 postopek ustavilo. Navedeni sklep je toženka pravilno razlagala tako, da je upravičenka do BPP, tožnica v tem upravnem sporu, uspela in zato je upravičeno uporabila določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec, ki je v pravdi uspel in pridobil premoženje, državi dolžan povrniti znesek prejete BPP. Takšna odločitev je tudi v skladu z naravo in namenom BPP, ki je v tem, da se upravičencem, ki zaradi nezmožnosti plačila pravne pomoči, ne bi mogli vložiti tožbe oziroma drugih pravnih sredstev pred sodišči, to omogoči s pomočjo države v obliki BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Solastniški delež do 1/2 spornih nepremičnin na podlagi odredbe o prodaji v času vložitve prošnje ni bil več v posesti tožnikove partnerice. Kot izhaja iz listin upravnega spisa, so tožnik in njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči, kar je še dodaten razlog za to, da bo morala tožena stranka v ponovnem postopku poleg dejstva, da je bila s strani sodišča odrejena prodaja nepremičnin, upoštevati tudi dejstvo, da so tako tožnik kot njegovi družinski člani upravičeni do denarne socialne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja stranke
Gradbena inšpektorica je zaradi zastoja v postopku, ki je bil dejansko v tožnikovo korist (zaradi dodatnega časa, da naknadno dobi dovoljenje), le preverila obstoj nelegalno zgrajenega objekta in s tem potrebo po nadaljnjem vodenju inšpekcijskega postopka, ki ga je dolžna voditi po uradni dolžnosti. Ker je ugotovila nespremenjene okoliščine, te pa so bile enake kot ob ogledu 22. 11. 2011, ko je tožnik lahko dal izjavo, mu z nevročitvijo zapisnika z dne 13. 2. 2014 ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku oz. načelo zaslišanja stranke.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - preganjanje
Sodišče drugače kot upravni organ meni, da je tožnik zatrjeval huda nasilna dejanja, ki jim je bil izpostavljen s sosedove strani zaradi očetovega sodelovanja v stranki DNZ, katere član naj bi bil tudi on sam, pristojnim oblastem (policiji) pa ni zaupal zaradi razširjene korupcije. Te okoliščine so po mnenju sodišča takšne, da bi lahko pomenile dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ, saj ni že na prvi pogled jasno (očitno), da ne gre za taka dejanja.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi.
Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna elektrarna - zagotovljen odkup proizvedene električne energije - višina podpore - veljavnost podzakonskega akta
Tožnik je z izpodbijanim aktom dobil določen znesek finančne podpore kot zagotovljen odkup proizvedene električne energije. Gre za institut finančne podpore, ki je urejen v 1. odstavku 64.n člena EZ z besedilom, da se pod določenim pogojem proizvajalcem „lahko“ dodelijo podpore. Tega ni mogoče obravnavati kot pričakovano temeljno pravico, ki bi jo bilo mogoče povezati z načelom varstva pričakovanih (ali pridobljenih) pravic in zaupanja v pravo.
Določilo 9. odstavka 64.n člena EZ določa, da vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Legitimen cilj tega zakonskega pooblastila za podzakonsko urejanje pravne materije je v tem, da gre za finančne podpore, ki so med drugim odvisne od proračunskih zmogljivosti in razmer na energetskem trgu, za kar pa je potrebna določena fleksibilnost, ki je lažje uresničljiva prek podzakonskega predpisa. Poseg v tožnikovo pravico je bil primeren v tem smislu, da je z njim bilo lahko doseči legitimen cilj, to je zmanjšanje porabe javnih sredstev na tem področju.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pogojna obsodba - oderuštvo
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka je prepričljivo navedla, da zahtevane informacije predstavljajo varovani osebni podatek uslužbenca policije v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Prvostopenjski organ je z vidika 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD štel za odločilne okoliščine in sicer, da bi tožnik lahko podal prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, da ni predložil dokazila o zavrnitvi vstopa v Slovenijo in da neverodostojna trditev tožnika, da ga je policija prisilila, da je zapustil Slovenijo, kar je tožena stranka, upravičeno ugotovila, vodi k sklepu, da so vse trditve tožnika neverodostojne – tudi tiste glede poskusov vračanja v Slovenijo. To je preveč restriktivno zavzeta dokazna ocena na podlagi preveč restriktivne razlage določila 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir ni v zadostni meri ugotavljala in upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZOPNI člen 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - odredba o izvedbi finančne preiskave - zaključno poročilo finančne preiskave
V obravnavanem primeru niso podane procesne predpostavke za odločanje tega sodišča v upravnem sporu iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, saj ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer sodno varstvo v pravdnem postopku po določbah ZOPNI.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v naslednjem petletnem obdobju poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca Republiki Bolgariji - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev tožbe - začasna odredba
Toženka je ugotovila, da je da je vsem prosilcem v Bolgariji zagotovljena nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba, da bo tožnik nastanjen v centru oz. nastanitveni enoti, ki jo upravlja državna agencija za begunce ob upoštevanju njegovega zdravstvenega stanja in finančnega statusa, ter da so v centrih usposobljeni zdravstveni delavci (odgovor pristojnega bolgarskega organa o zagotovljenih pogojih nastanitve). Da bi bili trenutni nastanitveni pogoji prosilcev za mednarodno zaščito tako slabi, da ne zagotavljajo minimalnih standardov za človeka dostojno življenje oz. da so s tem v zvezi dostopne novejše informacije, pa tožnik ne trdi.
Tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da bi tožnik s takojšnjo predajo Bolgariji izgubil možnost, da njegovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Republika Slovenija oziroma druga odgovorna država članica, s tem pa bi mu bila odvzeta tudi pravica do učinkovite pritožbe zoper to sodbo in sklep. Tožniku bi torej z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - polnoletni sin in mati
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 78. ZTro člen 47, 50, 51, 51/8, 62, 62/2.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - sprostitev blaga v prost promet - evidentiranje poslovnih dogodkov - carinska vrednost blaga
Carinski organ je ugotovil, da tožnik ni imel evidentiranih poslovnih dogodkov v zvezi z dobavitelji in tudi ne v zvezi s kupci predmetnega tobaka. Na podlagi 78. člena CZS je organ pri tožniku opravil naknadno kontrolo, in sicer zaradi dvoma v pravilno vrednost predloženih računov predmetnim carinskim deklaracijam glede na cene tobaka na trgu, pa tudi zato, ker so bili predmetni računi različnih izdajateljev iz Indije večinoma enake oblike.
denacionalizacija - popolna in razumljiva vloga - dolžnost organa - poziv k odpravi pomanjkljivosti
Iz zahteve nedvomno izhaja, da je tožnica zahtevala vračilo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 47, k.o. ..., torej tudi parc. št. 733/1, 733/3 in 775/2, glede katerih po mnenju organa ni bilo priloženih ustreznih prilog, kar pa pomeni, da je bila vloga tožnice nepopolna oziroma nejasna in s tem nesposobna za obravnavanje. Organ bi tako moral postopati po določbah ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopku za uveljavljanje pravic po ZDen) in tožnico v skladu z 67. in 68. členom ZUP/86 pozvati, da vlogo dopolni oziroma razjasni in šele po tem, upoštevajoč rezultat izvedenega postopka, odločiti o stvari.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe tožnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova, za kar obstoji pravna podlaga v petem odstavku 157. člena ZDavP-2. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je preverjanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi ob njegovi izdaji.