prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila prispevka - pravna podlaga - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Sodišče se ne strinja s trditvijo prvostopenjskega organa, da obročno plačevanje, odpis, delni odpis in odlog že po ureditvi v ZDavP-2 ne sodi med določbe o obračunavanju in plačilu davka na katere napotuje 6. člen ZZRZI.
Razlogi, zaradi katerih prvostopenjski organ ni sledil navodilom sodišča, po presoji sodišča niso dovolj tehtni, da bi lahko organ odstopil od določila četrtega odstavka 64. člena ZUS-1.
Toženka zgolj z navedbo, da tožnik ni dosegel ustrezne stopnje kritičnosti do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, ker nobena od njegovih družb ni poravnala zneskov iz sodbe oziroma protipravno pridobljene premoženjske koristi in ni pokazal primernega odnosa do plačila denarne kazni, saj je v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe ni plačal, brez določne obrazložitve okoliščin iz 88. člena KZ-1, ni zadostila kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku in jih določa 6. člen ZUP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - veljavni prostorski akt
Občinski prostorski načrt je za prej začete upravne postopke podaljšal uporabo dotedanjih izvedbenih aktov občine. Tožnica zato z golim vztrajanjem pri trditvi o napačni uporabi predpisa ne more izpodbiti izdanega gradbenega dovoljenja.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - pravnomočna obsodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami
Že zgolj ena obsodilna sodba zaradi neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami lahko zadostuje za zavrnitev izdaje dovoljenja za začasno prebivanje. Prvostopenjski organ je v zadostni meri obrazložil, zakaj je zgolj to okoliščino upošteval kot zadosten razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja, saj je pojasnil, da je upošteval predvsem težo kaznivega dejanja, še zlasti to, da je šlo za promet z drogami heroin in kokain ter da je splošno znano, kakšne učinke ima droga za zdravje ljudi, upošteval je tudi to, da je šlo za delovanje v organizirani skupini ter majhno časovno distanco od zaključka prestanka kazni.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - poseg v sosednje zemljišče
Projekt PGD, na podlagi katerega je izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, dokazuje, da predmetna gradnja ne bo imela vpliva na sosednje objekte, med drugim glede osončenja (česar tožeči stranki niti ne zatrjujeta), hrupa, tresljajev v času gradnje in v smislu deformacij ali porušitve ter varnosti pred požarom. Tožeči stranki, ki nasprotujeta gradnji, za svoje trditve o škodljivosti vpliva na njuno nepremičnino v upravnem postopku nista predložili dokazov, ki bi jih sicer morali glede na določbo prvega odstavka 65. člena ZGO-1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele - zelene površine
Pri razumevanju, katere površine investitorjevega zemljišča vplivajo na višino komunalnega prispevka, je treba upoštevati naravo tega prispevka. Gre za odmero občini za stroške, ki jih ima z gradnjo komunalne opreme, zavezanec pa je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Ker zaradi zelenih površin na zemljišču gradnje komunalna oprema ne bo bolj ali manj obremenjena oziroma uporabljena, v tej zadevi pri odmeri ne bi smele biti upoštevane kot površine, ki služijo objektu.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - poznavanje slovenske zakonodaje
Tožeča stranka je na zaslišanju sama izpovedala, da je družbo, katere 100% lastnik je, ustanovil njen brat, ki je pooblaščen tudi za zastopanje družbe, v kateri bo tožeča stranka delala kot navadni delavec, in sicer na gradbiščih na lokacijah, ki so odvisne od samega dela. Glede na navedeno ni mogoče pričakovati, da bi tujec, ki bo prišel v Republiko Slovenijo začasno opravljati nekvalificirana ali kvalificirana dela, podrobno poznal slovensko zakonodajo, zato je po mnenju sodišča preveritev izpolnjevanja pogoja podreditve slovenskemu pravnemu redu treba omejiti na realno in pričakovano delo, ki ga bo tujec opravljal in zaradi česar je vložil prošnjo.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - polnoletni sin in mati
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v naslednjem petletnem obdobju poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pogojna obsodba - oderuštvo
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - preganjanje
Sodišče drugače kot upravni organ meni, da je tožnik zatrjeval huda nasilna dejanja, ki jim je bil izpostavljen s sosedove strani zaradi očetovega sodelovanja v stranki DNZ, katere član naj bi bil tudi on sam, pristojnim oblastem (policiji) pa ni zaupal zaradi razširjene korupcije. Te okoliščine so po mnenju sodišča takšne, da bi lahko pomenile dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ, saj ni že na prvi pogled jasno (očitno), da ne gre za taka dejanja.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca Republiki Bolgariji - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev tožbe - začasna odredba
Toženka je ugotovila, da je da je vsem prosilcem v Bolgariji zagotovljena nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba, da bo tožnik nastanjen v centru oz. nastanitveni enoti, ki jo upravlja državna agencija za begunce ob upoštevanju njegovega zdravstvenega stanja in finančnega statusa, ter da so v centrih usposobljeni zdravstveni delavci (odgovor pristojnega bolgarskega organa o zagotovljenih pogojih nastanitve). Da bi bili trenutni nastanitveni pogoji prosilcev za mednarodno zaščito tako slabi, da ne zagotavljajo minimalnih standardov za človeka dostojno življenje oz. da so s tem v zvezi dostopne novejše informacije, pa tožnik ne trdi.
Tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da bi tožnik s takojšnjo predajo Bolgariji izgubil možnost, da njegovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Republika Slovenija oziroma druga odgovorna država članica, s tem pa bi mu bila odvzeta tudi pravica do učinkovite pritožbe zoper to sodbo in sklep. Tožniku bi torej z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZOPNI člen 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - odredba o izvedbi finančne preiskave - zaključno poročilo finančne preiskave
V obravnavanem primeru niso podane procesne predpostavke za odločanje tega sodišča v upravnem sporu iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, saj ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer sodno varstvo v pravdnem postopku po določbah ZOPNI.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna elektrarna - zagotovljen odkup proizvedene električne energije - višina podpore - veljavnost podzakonskega akta
Tožnik je z izpodbijanim aktom dobil določen znesek finančne podpore kot zagotovljen odkup proizvedene električne energije. Gre za institut finančne podpore, ki je urejen v 1. odstavku 64.n člena EZ z besedilom, da se pod določenim pogojem proizvajalcem „lahko“ dodelijo podpore. Tega ni mogoče obravnavati kot pričakovano temeljno pravico, ki bi jo bilo mogoče povezati z načelom varstva pričakovanih (ali pridobljenih) pravic in zaupanja v pravo.
Določilo 9. odstavka 64.n člena EZ določa, da vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Legitimen cilj tega zakonskega pooblastila za podzakonsko urejanje pravne materije je v tem, da gre za finančne podpore, ki so med drugim odvisne od proračunskih zmogljivosti in razmer na energetskem trgu, za kar pa je potrebna določena fleksibilnost, ki je lažje uresničljiva prek podzakonskega predpisa. Poseg v tožnikovo pravico je bil primeren v tem smislu, da je z njim bilo lahko doseči legitimen cilj, to je zmanjšanje porabe javnih sredstev na tem področju.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka je prepričljivo navedla, da zahtevane informacije predstavljajo varovani osebni podatek uslužbenca policije v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Prvostopenjski organ je z vidika 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD štel za odločilne okoliščine in sicer, da bi tožnik lahko podal prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, da ni predložil dokazila o zavrnitvi vstopa v Slovenijo in da neverodostojna trditev tožnika, da ga je policija prisilila, da je zapustil Slovenijo, kar je tožena stranka, upravičeno ugotovila, vodi k sklepu, da so vse trditve tožnika neverodostojne – tudi tiste glede poskusov vračanja v Slovenijo. To je preveč restriktivno zavzeta dokazna ocena na podlagi preveč restriktivne razlage določila 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir ni v zadostni meri ugotavljala in upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi.
Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
industrijska lastnina - blagovna znamka - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost znakov - podoba petelina
Res je, kot zatrjuje tožnik v tožbi, da gre tako v primeru njegovih predhodnih znamk Skupnosti kot v primeru prijavljene znamke za enak koncept - podobo petelina, torej isto vrsto domače živali, vendar se sodišče strinja z uradom, da je takšen pomenski vidik zaradi vizualnih razlik med petelinom na prijavljeni znamki ter petelinom na predhodnih znamkah Skupnosti tožnika, ki sta si vizualno zelo različna, močno nevtraliziran.
ZUP člen 88, 210, 223, 223/1. ZDavP-2 člen 87, 143, 145, 151, 151-3, 157, 157/5.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - sklep o popravi pomote - za stranko neugodna poprava pomote - nepravilna vročitev upravnega akta - vpliv nepravilne vročitve na zakonitost upravnega akta
Sklep o popravi pomote v izreku izpodbijanega sklepa je bil izdan pred odločitvijo drugostopenjskega organa o tožnikovi pritožbi. Do odločanja o tožnikovi pritožbi so bile torej pomote že odpravljene. Popravek upravnega akta z dopolnitvijo številke akta oziroma njegovega datuma po mnenju sodišča ni takšen popravek akta, ki bi bil za stranko neugoden, saj se za tožnika na podlagi tega popravka ni nič spremenilo.
Da je bil izpodbijani sklep tožniku nepravilno vročen, ni sporno. Vendar ima to dejstvo vpliv le na ugotavljanje pravočasnosti pritožbe, ne pa na nezakonitost celotnega akta.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova BPP - uspeh v postopku - prehod terjatve iz naslova stroškov postopka na RS
V zadevi gre za vračilo sredstev iz naslova BPP, do katerega je Republika Slovenija na podlagi določb 46. člena ZBPP nedvomno upravičena. Izvršilni oziroma pravdni postopek se je namreč končal v korist upravičenca - tožnice, ki ji je bila dodeljena BPP za ta postopek. Nesporno je tudi, da so bili stroški postopka iz naslova BPP odvetniku tožnice izplačani in da je zato, v skladu z določbami 46. člena ZBPP, terjatev tožnice iz naslova stroškov postopka prešla na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti sklepa o stroških postopka. Nesporno je tudi, da je bila družba B. po pravnomočnem sklepu sodišča v izvršilnem oziroma pravdnem postopku zavezana povrniti stroške postopka, in da je le-te vrnila oziroma izplačala tožeči stranki namesto Republiki Sloveniji kot upravičenki do vračila. Kar pa še ne pomeni, da ni prišlo do (z zakonom določenega!) prehoda terjatve in da je Republika Slovenija izgubila svoj položaj upnika do B. kot nasprotne stranke iz 46. člena ZBPP. Čim pa je tako, ostaja terjatev Republike Slovenije iz naslova stroškov postopka do B. odprta. To pa obenem pomeni, da ni podlage za izpodbijano odločitev ter da je zgolj B. tista, ki lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev od tožnice. Podlage za izpodbijano odločitev tudi sicer ni v določbah ZBPP, na katere se sklicuje pristojni organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Za situacijo iz 48. člena ZBPP, ki se citira v obrazložitvi, očitno ne gre. Ustrezno pa tudi ni sklicevanje na 41. člen ZBPP, saj v konkretnem primeru ne gre za obveščanje pristojnega organa o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na pravico tožnice do BPP in s tem za obveščanje o vsebinah, na katere se nanašajo določbe citiranega člena.