upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - ukrep inšpektorja za kulturo
Izpodbijana odločba temelji na petem odstavku 115. člena tedaj veljavnega ZVKD-1, po katerem v primerih, ko gre za poseg v spomenik ali nepremično dediščino, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov, inšpektor z odločbo odredi ustavitev izvajanja vseh del in zadevo odstopi v reševanje pristojnemu gradbenemu inšpektorju, ustavitev del pa velja le do odločitve pristojnega gradbenega inšpektorja. Kot je razvidno iz drugostopenjske odločbe, je že pred izdajo navedene odločbe bila izdana odločba gradbenega inšpektorja, ki ugotavlja neskladnost gradnje objekta z gradbenim dovoljenjem.
dohodnina - dohodki iz delovnega razmerja - odškodnina - odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Vse vrste odškodnin, priznanih na podlagi sodb sodišč, niso izvzete od plačila dohodnine, ampak samo nekatere izmed teh odškodnin. ZDoh-2 v 27. členu določa, od katerih odškodnin se dohodnina ne plača.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - veljavni prostorski akt
Občinski prostorski načrt je za prej začete upravne postopke podaljšal uporabo dotedanjih izvedbenih aktov občine. Tožnica zato z golim vztrajanjem pri trditvi o napačni uporabi predpisa ne more izpodbiti izdanega gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - poseg v tujo lastnino
Investitor oziroma inšpekcijski zavezanec, ki je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja povzročil nezakonito stanje, je dolžan nositi stroške sanacije, in sicer ne glede na to, ali je gradil na svoji nepremičnini ali na nepremičnini v lasti oziroma solasti tretjih oseb. Varstvo teh oseb je v inšpekcijskem postopku zagotovljeno z možnostjo njihove udeležbe v postopku ter z možnostjo navajanja dejstev in okoliščin, relevantnih za odločitev v postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na kmetijskih zemljiščih - stvarna pristojnost
Glede na določbe ZGO-1 je za obravnavanje nedovoljenih gradenj vedno pristojen gradbeni inšpektor, ne glede na to, ali te gradnje stojijo na kmetijskih zemljiščih.
ZUP člen 147, 260, 260-4, 263, 263/4. ZDen člen 10, 10/2.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje - rok za vložitev predloga - objektivni rok
Odločbi, s katerimi sta bila končana postopka, sta bili izdani 10. 12. 2007 in 13. 3. 2008, zato je pretekel v določbi četrtega odstavka 263. člena ZUP določen rok za vložitev predloga za obnovo postopka, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.
Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti, na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov, kar pomeni, da je njegova ugotovitev sestavni del pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja in ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu 147. člena ZUP. Navedeno nadalje pomeni, da navedeno odločanje ali opustitev le tega (na podlagi drugega odstavka 10. člena ZDen), torej pravilna uporaba materialnega prava, ne more predstavljati temelja za uporabo obnovitvenega razloga iz 4. točke 260. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pravnomočna odločba - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik že podal prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z uveljavljanjem odgovornosti izvajalca A. d.o.o. v zvezi s prekritjem strehe, ki je bila z odločbo toženke opr. št. Bpp 391/2014 z dne 26. 8. 2014 pravnomočno zavrnjena. Glede na to je toženka tožnika pozvala, naj navede nove okoliščine, zaradi katerih ponovno zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo tožbe zoper navedeno družbo, ta pa jih ni navedel.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - razlogi za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - preganjanje
Sodišče drugače kot upravni organ meni, da je tožnik zatrjeval huda nasilna dejanja, ki jim je bil izpostavljen s sosedove strani zaradi očetovega sodelovanja v stranki DNZ, katere član naj bi bil tudi on sam, pristojnim oblastem (policiji) pa ni zaupal zaradi razširjene korupcije. Te okoliščine so po mnenju sodišča takšne, da bi lahko pomenile dejanja preganjanja v smislu 26. člena ZMZ, saj ni že na prvi pogled jasno (očitno), da ne gre za taka dejanja.
ZRud-1 člen 49, 52, 52/2, 53, 54, 155. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/1, 36.
rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - vrednost točke - za odločanje relevantna uredba
Določanje načina odmere koncesnine in povprečne cene na enoto mineralne surovine, sta po izrecni zakonski ureditvi predmet predpisa, ki ga predpiše vlaga in ne koncesijske pogodbe. Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe glede višine vrednosti točke zato ne more temeljiti na vsebini pogodbenega odgovora o tem, čeprav je tak dogovor zapisan v koncesijski pogodbi.
Prehodna določba 3. točke četrtega odstavka 155. člena ZRud-1 določa, da prej veljavna uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona in da se uporablja le do uveljavitve novega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona. Ta predpis pa je Uredba, ki je v skladu z navedeno zakonsko določbo v 36. členu določila tudi prenehanje uporabe prej veljavne uredbe.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca Republiki Bolgariji - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - zavrnitev tožbe - začasna odredba
Toženka je ugotovila, da je da je vsem prosilcem v Bolgariji zagotovljena nastanitev, prehrana in zdravstvena oskrba, da bo tožnik nastanjen v centru oz. nastanitveni enoti, ki jo upravlja državna agencija za begunce ob upoštevanju njegovega zdravstvenega stanja in finančnega statusa, ter da so v centrih usposobljeni zdravstveni delavci (odgovor pristojnega bolgarskega organa o zagotovljenih pogojih nastanitve). Da bi bili trenutni nastanitveni pogoji prosilcev za mednarodno zaščito tako slabi, da ne zagotavljajo minimalnih standardov za človeka dostojno življenje oz. da so s tem v zvezi dostopne novejše informacije, pa tožnik ne trdi.
Tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijanega sklepa, kar pomeni, da bi tožnik s takojšnjo predajo Bolgariji izgubil možnost, da njegovo prošnjo za mednarodno zaščito obravnava Republika Slovenija oziroma druga odgovorna država članica, s tem pa bi mu bila odvzeta tudi pravica do učinkovite pritožbe zoper to sodbo in sklep. Tožniku bi torej z izvršitvijo nastala težko popravljiva škoda.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Prvostopenjski organ je z vidika 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD štel za odločilne okoliščine in sicer, da bi tožnik lahko podal prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, da ni predložil dokazila o zavrnitvi vstopa v Slovenijo in da neverodostojna trditev tožnika, da ga je policija prisilila, da je zapustil Slovenijo, kar je tožena stranka, upravičeno ugotovila, vodi k sklepu, da so vse trditve tožnika neverodostojne – tudi tiste glede poskusov vračanja v Slovenijo. To je preveč restriktivno zavzeta dokazna ocena na podlagi preveč restriktivne razlage določila 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir ni v zadostni meri ugotavljala in upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka je prepričljivo navedla, da zahtevane informacije predstavljajo varovani osebni podatek uslužbenca policije v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 36, 36/1, 36/1-4. ZOPNI člen 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - odredba o izvedbi finančne preiskave - zaključno poročilo finančne preiskave
V obravnavanem primeru niso podane procesne predpostavke za odločanje tega sodišča v upravnem sporu iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, saj ima tožnica zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer sodno varstvo v pravdnem postopku po določbah ZOPNI.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pogojna obsodba - oderuštvo
Ocena tožene stranke, da obstaja nevarnost za javni red in varnost v primeru tožnika v času izdaje izpodbijanega akta, to je dne 4. 12. 2013, ni bila arbitrarna ali očitno nerazumna, saj je bil tožnik za kaznivo dejanje oderuštva obsojen 28. 5. 2012, na zaslišanju pa je povedal, da bo kazen izbrisana meseca junija 2014. Tožena stranka je ta podatek vključila v obrazložitev, zato je imela v času izdaje odločbe podlago za dokazno oceno, na katero je oprla odločitev.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna elektrarna - zagotovljen odkup proizvedene električne energije - višina podpore - veljavnost podzakonskega akta
Tožnik je z izpodbijanim aktom dobil določen znesek finančne podpore kot zagotovljen odkup proizvedene električne energije. Gre za institut finančne podpore, ki je urejen v 1. odstavku 64.n člena EZ z besedilom, da se pod določenim pogojem proizvajalcem „lahko“ dodelijo podpore. Tega ni mogoče obravnavati kot pričakovano temeljno pravico, ki bi jo bilo mogoče povezati z načelom varstva pričakovanih (ali pridobljenih) pravic in zaupanja v pravo.
Določilo 9. odstavka 64.n člena EZ določa, da vlada podrobneje predpiše višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore. Legitimen cilj tega zakonskega pooblastila za podzakonsko urejanje pravne materije je v tem, da gre za finančne podpore, ki so med drugim odvisne od proračunskih zmogljivosti in razmer na energetskem trgu, za kar pa je potrebna določena fleksibilnost, ki je lažje uresničljiva prek podzakonskega predpisa. Poseg v tožnikovo pravico je bil primeren v tem smislu, da je z njim bilo lahko doseči legitimen cilj, to je zmanjšanje porabe javnih sredstev na tem področju.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v naslednjem petletnem obdobju poskušala vrniti v Republiko Slovenijo in nadaljevati z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji.
mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - polnoletni sin in mati
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč
Z dodelitvijo nujne BPP se na prosilca prenese tveganje, da bo moral dodeljeno BPP vrniti, če bi se pri naknadni presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev takšne BPP izkazalo, da mu je bila BPP dodeljena neutemeljeno (četrti odstavek 36. člena ZBPP).
Organu za BPP je bilo znano dejstvo, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in tako ne izpolnjuje finančnega pogoja, saj mu je bila prošnja za dodelitev BPP prav iz tega razloga že večkrat zavrnjena. Določbe 36. člena ZBPP toženi stranki ne preprečujejo, da se v postopku za dodelitev nujne BPP opredeli do podatkov, s katerimi razpolaga v času odločanja.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - povezane osebe - objektivne okoliščine - sodelovanje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV
Po 76b. členu ZDDV-1 je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, davčni organ davčnemu zavezancu, kateremu je opravljena dobava, na njegovo zahtevo posreduje informacijo o tem ali je njegov dobavitelj predložil obračun DDV.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - kazenske sankcije
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da tožnik izkaže škodo, ki mu bo nastala zaradi izvršitve izpodbijanega akta in njeno težko popravljivost. Tožnik v zvezi s tem zgolj omenja kazenske sankcije, kar bi sicer lahko pomenilo škodo, ki mu nastaja zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe, vendar pa je ta omemba le pavšalna in ne zadošča za sklepanje o obstoju ali neposredni nevarnosti konkretne škode, ki bi narekovala izdajo začasne odredbe. Poleg tega tudi ne zatrjuje, da bi bila škoda (če bi obstajala) težko popravljiva, na kaj takega pa ni mogoče sklepati niti posredno, iz siceršnjih navedb v tožbi.