ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZDLov-1 člen 8.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlok o loviščih - zavrženje tožbe
Odlok o loviščih v RS in njihovih mejah ni dokončni upravni akt niti drug posamični akt iz 2. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu. Odlok tudi ne izpolnjuje pogojev iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, saj ne gre za posamični akt, izdan v obliki predpisa, ampak za splošni pravni akt, ki sam po sebi nima neposrednega učinka na pravni položaj tožnice. Izpodbijani Odlok torej ni konkretni posamični oblastveni akt, temveč podzakonski predpis, izdan na podlagi pooblastila v zakonu (8. člen ZDLov-1), ki na splošno in abstraktno ureja pravna razmerja. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pravilna je dokazna ocena organa za BPP, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Namreč zoper odločbo št. Bpp 220/20014 z dne 26. 8. 2014 je tožnik vložil tožbo, ki pa jo je Upravno sodišče s sodbo z dne 11. 11. 2014 zavrnilo. Odločitev je pravnomočna. Glede na navedeno se je torej odločitev organa izkazala za pravilno, posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
ZBPP člen 24. ZZZDR člen 65. ZPP člen 102. ZMZPP člen 37.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Organ za BPP je pravilno zaključil, da je zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP (to pa je pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v postopku razveze zakonske zveze, kjer je tožnik toženec), očitno nerazumna oziroma da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Sodišče namreč razveže zakonsko zvezo na zahtevo vsakega zakonca, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, ker pa tožnik in njegova (sedaj že bivša) žena nista imela skupnih mladoletnih otrok, to tudi pomeni, da sodni postopek ne bo (oziroma ni bil) zapleten. Tožnik v tožbi sicer navaja, da ker ni imel odvetniške pomoči, ni dobil ustreznega tolmača, zaradi česar se ni mogel enakovredno udeleževati postopka, kar pa na pravilnost odločitve, ki je rezultat presoje o utemeljenosti prošnje za dodelitev odvetnika tožniku, ne vpliva. Organ za BPP je bil namreč pri odločanju o njegovi prošnji vezan na njegov zahtevek, tožnik pa za oprostitev plačila stroškov postopka oziroma izrecno za oprostitev plačila stroškov za ustreznega tolmača ni zaprosil.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-3, 80a, 80b. URS člen 15, 15/4, 19, 19/1, 20. EKČP člen 5. ZUS-1 člen 32, 32/2. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6, 47. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil člen 7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do osebne svobode - poseg v pravico do osebne svobode - nesorazmernost ukrepa - preprečevanje izvršitev groženj in napadov na druge prosilce - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Toženka ima na podlagi zakonitih razlogov, določenih v ZMZ, in ob spoštovanju vseh ustavnoprocesnih jamstev pravico in s tem tudi dolžnost, da po prostem preudarku odloči, ali bo prosilcu za mednarodno zaščito izrekla ukrep omejitve gibanja. V obravnavanem primeru pa je sporen način izvrševanja tega ukrepa z vidika nesorazmernosti oziroma prekomernosti, pa tudi zakonitost ukrepa z vidika preprečevanja izvršitve groženj, ki naj bi jih izrekel tožnik, z vidika preprečevanja nevarnosti napadov na druge prosilce za mednarodno zaščito in z vidika zagotavljanja izvršitve dublinskega sklepa.
Glede na izpovedbo tožnika na zaslišanju o tem, v kakšnih okoliščinah mu je omejeno gibanje v Centru za tujce v Postojni, je treba način izvajanja omejitve gibanja, ki mu je bila izrečena, šteti kot poseg v tožnikovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave, 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 5. člena EKČP.
Tretje alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ ni mogoče razlagati tako, da je po tej določbi mogoč poseg v osebno svobodo prosilca zaradi preprečevanja storitve prekrškov ali kaznivih dejanj. Izvajanje te določbe na način, kot jo toženka izvaja z izpodbijanim sklepom, bi pomenilo, da se prosilcu za mednarodno zaščito iz istega razloga osebna svoboda po ZMZ omeji pod strožjimi pogoji, kot bi se mu jo smelo omejiti po Ustavi, ZNPol ali po ZKP, če bi obstajal utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. Zato sodišče pritrjuje stališču, da je po navedeni določbi v primerih, kot je obravnavani, mogoče izreči le omejitev gibanja, ki se ne sme izvajati kot poseg v osebno svobodo.
Z vidika preprečevanja izvršitve groženj je toženka omejitev gibanja utemeljevala s sklicevanjem na uradne zaznamke uradnih oseb Azilnega doma. Razen naštevanja dogodkov in povzemanja vsebine uradnih zaznamkov v izpodbijanem sklepu ne pojasni, zakaj so izrečene groženje same po sebi realna podlaga za verjetnost, da jih bo tožnik izvršil. Prav tako ne pojasni, iz česa naj bi izhajala nevarnost, da bo tožnik v bodoče napadel drugega prosilca. Za utemeljitev ukrepa omejitve gibanja ne zadošča niti tožnikovo neprimerno vedenje. Toženka niti ne navaja, da bi to tožnikovo ravnanje ogrožalo življenje drugih ali premoženje. Žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev je sicer lahko kršitev hišnega reda, vendar je za te kršitve mogoče izreči ukrepe iz 80.b člena ZMZ, ne pa omejitve gibanja.
Sodišče je izpodbijani sklep kot nezakonit odpravilo. To pa pomeni, da je s tem sklepom kršena tožnikova pravica do osebne svobode, kar očitno predstavlja težko popravljivo škodo že samo po sebi, sodišče pa mora v primeru kršitve ustavne pravice zagotoviti učinkovito sodno varstvo, ki ga brez izdaje začasne odredbe tožnik ne bi imel. V predlogu za izdajo začasne odredbe je tožnik zatrjeval le škodo, ki mu nastaja zaradi posega v osebno svobodo, in sodišču predlagal, naj ga izpusti iz prostorov Centra za tujce. Ker ni niti zatrjeval niti dokazoval škode, ki bi mu nastajala z omejitvijo gibanja na območju Azilnega doma, je sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe izpodbijani sklep izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani. S takim ukrepom je gibanje tožnika še vedno omejeno, čeprav brez posega v njegovo osebno svobodo, zato po presoji sodišča tudi v ničemer ne bo prizadeta javna korist.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje športnih vsebin - obrazložitev odločbe
Ker izpodbijani akti obrazložitve, ki bi ustrezala standardom obrazložitve po 214. členu ZUP nimajo, je že to samo po sebi zadosten razlog za njihovo odpravo. Izpodbijane odločitve namreč sploh ni mogoče preizkusiti. Pri tem sodišče še dodaja, da navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in v pripravljalni vlogi ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in v vlogi zato sodišče ni upoštevalo in jih ni preizkušalo.
ZDoh-2 člen 47, 47/2, 69, 70. ZDavP-2 člen 5, 7, 304.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - način ugotavljanja davčne osnove - priglasitev - podpora za promocijo vina - kršitev določb postopka - stroški postopka
Tožnikovemu stališču, da pridobljeni zneski podpore za promocijo vina ne sodijo med (druge) dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ni mogoče slediti. Gre za državno pomoč, ki se dodeli upravičencem kot pomoč de minimis upravičenci pa so, ob izpolnitvi predpisanih pogojev, le pridelovalci, ki pridelujejo in stekleničijo vino – gospodarska družba in zadruga ter kmetijsko gospodarstvo. Gre torej za državno pomoč v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske dejavnosti, ki se po določbi 70. člena ZDoh-2 všteva v dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Očitek o zavedenosti tožnika je očitno neutemeljen, saj je bil tožnik z obvestilom, kot tudi s predpisanim obrazcem priglasitve seznanjen, da je priglasitev obvezna le ob prekoračitvi zakonsko določene višine skupnega dohodka dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Tožnik v davčnem postopku povrnitve stroškov sploh ni uveljavljal in mu že zato odločitev, da trpi svoje stroške, ki jih ima zaradi davčnega postopka, ne more biti v škodo. Ne glede na navedeno sodišče dodaja, da obvestilo o preseganju praga, določenega v 304. členu ZDavP-2, ki ga je davčni organ izdal na podlagi prehodne določbe 94. člena ZDavP-2F, ne predstavlja procesnega dejanja z namenom uvedbe davčnega postopka. Odločba o načinu ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se namreč izda na podlagi priglasitve, ne glede na to ali je priglasitev po zakonu obvezna ali pa se zanjo davčni zavezanec prostovoljno odloči.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - odškodnina od tuje države - FIP
Upravičenost A.A. do pridobitve odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije je pravno pomembno dejstvo, glede na katero je po drugem odstavku 10. člena ZDen A.A. kot upravičenka do denacionalizacije izključena. Zato tožnika v predlogu pravilno zatrjujeta in izkazujeta, da bi bila odločitev, sprejeta v odločbi z dne 15. 12. 2009, drugačna, če bi organ že v postopku za izdajo te odločbe uporabil FIP.
Zmotna je presoja prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan, ker je FIP obstajala že v času prvega odločanja. Prav zato, ker je pravna podlaga za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje prejšnje lastnice od tuje države obstajala že tedaj, gre za novo, tj. naknadno odkrito dejstvo (dokazano s FIP), ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prejemnik denarne socialne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - ugotavljanje finančnega pogoja - vezanost na odločbo o denarni socialni pomoči
Določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP je treba uporabljati tako, da prosilec za BPP, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - objektivne okoliščine
Do solidarne odgovornosti davčnega zavezanca pride v primeru davčnih goljufij, utaj in izogibanja plačila DDV le, če se davčnemu zavezancu lahko očita subjektivni element. V konkretnem primeru je prvostopenjski organ zaključil, da so objektivne okoliščine iz prvega odstavka 76b. člena ZDDV-1 podane in temu posledično je bila ugotovljena solidarna odgovornost tožnika za plačilo DDV družbe A. d.o.o. iz naslova spornega računa, ki ga je družba A. d.o.o. obračunala za december 2010, vendar ga ni plačala.
davek od dohodkov iz dejavnosti - poslovna dejavnost - gradnja objekta - poslovna sredstva - zemljišče - prihodki - davčno priznani odhodki - DDV
DDV pomeni samostojno, od davka od dohodkov iz dejavnosti različno davčno obveznost, o kateri se odloča na podlagi drugih davčnih predpisov. Zato se postopka lahko vodita ločeno in zato tožnik ne more uspeti z ugovorom, da gre za isto stvar in da bi moralo biti o obeh davčnih obveznostih odločeno z isto odločbo. Iz istega razloga se tudi ne more v postopku odmere davka iz dejavnosti uspešno sklicevati na ugotovitve oziroma na odločitve, ki so bile sprejete v postopku ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova DDV.
Glede na dejanske ugotovitve postopka je bil objekt A. zgrajen v okviru dejavnosti. Sporni zemljišči sta bili nujni pogoj za gradnjo objekta in s tem za izvajanje tožnikove gospodarske dejavnosti (gradnje za trg). Bili sta v bistveno enakem položaju kot ostala zemljišča, na katerih se je gradilo. Le njun prenos v sredstva podjetja ni bil opravljen, pa še to očitno zaradi izogibanja davku (DDV). To pa pomeni, da je zaključek davčnih organov, po katerem sta sporni zemljišči, čeprav nista bili evidentirani med osnovnimi sredstvi, dejansko predstavljali del poslovnih sredstev, pravilen, ter da je zato sredstva iz naslova njune prodaje v skladu z določbami ZDoh, ZDDPO in SRS utemeljeno šteti za prihodek iz dejavnosti tožnika.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 13, 37, 37/2, 37/2-1. ZSVarPre člen 12, 12/1. ZDIU12 člen 4, 4/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - bistvena kršitev pravil postopka
Ker organ v izpodbijanem upravnem aktu ni navedel višine tožničinih mesečnih dohodkov, ki jih je pri odločitvi upošteval in na podlagi katerih je zaključil, da ni prišlo do spremembe dejanskega stanja, se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse - glasbeni kviz
Način tožnikovega poslovanja vsebuje vse elemente iz 8. točke 10. člena ZVPNPP, okoliščine obravnavane zadeve pa ustrezajo zakonskemu opisu dejanskega stanja agresivne poslovne prakse iz druge alineje 8. točke 10. člena ZVPNPP, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - prepozna pritožba
Tožnik je v predmetni zadevi prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za podaljšanje roka za pritožbo. Za pritožbo je zakonsko določen 15-dnevni prekluzivni rok, ki teče od vročitve akta in ga ni mogoče podaljšati. Gre za rok, katerega dolžino določa zakon. Zaradi prekluzivne narave roka stranka to pravico izgubi, če pravnega dejanja (vložitev pritožbe) v danem roku ne opravi. Tožnikova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča RS, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za podaljšanje roka za pritožbo zoper sklep istega sodišča zato nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnikov pavšalen ugovor, da je neuka stranka in da ne pozna teka rokov v sodnih postopkih, pa je neutemeljen.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - novo dejstvo - odškodnina od tuje države - FIP
Upravičenost A.A. do pridobitve odškodnine za podržavljeno premoženje od Republike Avstrije je pravno pomembno dejstvo (izkazano s FIP, upoštevaje navedena dejstva, ki se nanjo nanašajo, ter pogoje FIP), glede na katero je po drugem odstavku 10. člena ZDen kot upravičenka do denacionalizacije izključena oziroma so po stališču sodne prakse izključene od denacionalizacije tudi osebe, ki bi bile upravičene do denacionalizacije po 12. členu ZDen.
Zmotna je presoja prvostopenjskega organa v izpodbijanem sklepu, da obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP ni podan, ker je FIP obstajala že v času prvega odločanja. Prav zato, ker je pravna podlaga za pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje prejšnje lastnice od tuje države obstajala že tedaj, gre za novo, tj. naknadno odkrito dejstvo (dokazano s FIP), ki je sestavni del prejšnjega dejanskega stanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe - rok za vložitev pritožbe
Organ za BPP je odločitev pravilno oprl na oceno, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njegov predlog za podaljšanje roka za pritožbo zoper sklep I U 478/2014 z dne 8. 5. 2014. Rok za pritožbo zoper sklep, izdan v postopku upravnega spora, je namreč rok, določen v zakonu, takega roka pa glede na prvi odstavek 110. člena ZPP ni mogoče podaljšati; zato bi s pritožbo zoper sklep tožnik ne mogel uspeti. Tak razlog pa v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za isto zadevo - zavrženje prošnje
Izpodbijana odločitev je pravilna in ob ugotovljenem dejanskem stanju skladna z določbo 129. člena ZUP, na katero se sklicuje. Ugotovitev, da je bilo o prošnji tožnika za dodelitev Bpp za zastopanje v upravnem sporu v zvezi s tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 159/2008 z dne 17.9.2014 ob nespremenjenem dejanskem in pravnem stanju zadeve že odločeno, je skladna s podatki predloženih upravnih spisov in nesporna. Navedena, za odločitev ključna ugotovitev, je v izpodbijani odločbi navedena, navedena pa je tudi pravna podlaga odločitve. Ugovor pomanjkljive obrazložitve sklepa je zato neutemeljen. Ker pogoj za vsebinsko obravnavanje prošnje ni izpolnjen, tožnik tudi ne more biti uspešen z navedbami, ki se nanašajo na uporabo materialnih določb Zakona o brezplačni pravni pomoči.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba tožnika zoper odločbo št. Bpp 249/2014-2, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena, zato tožnik ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Pravilnost izpodbijane odločitve dodatno potrjuje tudi sodba, s katero je odločba, na katero se prošnja nanaša, Bpp 249/2014-2 pravnomočno potrjena.
Iz (naslovne strani) zahteve A. (z dne 6. 12. 1993) izrecno izhaja, da je to zahteva za vračilo zadružnega premoženja na podlagi 65. člena ZZad, vložena zaradi denacionalizacije premoženja B.; iz same vsebine zahteve v nadaljevanju pa tudi jasno izhaja, da se zahtevek glasi na vrnitev lastninskega deleža A. v Ljubljani v podržavljeni B. To pa je zahteva za vrnitev premoženja kapitalske družbe (med premoženje po 8. členu ZDen štejejo tudi kapitalski deleži kapitalskih družb), do katere je upravičen delničar oziroma družbenik kapitalske družbe.
V obravnavani denacionalizacijski zadevi je Ministrstvo za finance v izpodbijani 1. točki izreka odločilo o zahtevi za vrnitev alikvotnega dela delniškega kapitala A. v Ljubljani v podržavljeni B. (torej v zadevi denacionalizacije banke) torej je glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena ZDen odločilo kot stvarno pristojni organ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V skladu z določbo 24. člena ZBPP je organ dolžan ob obravnavi prošnje presoditi tudi podanost t.i. objektivnega kriterija – ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati.
davek na promet nepremičnin - finančni najem nepremičnine - prenos nepremičnine - razdrtje pogodbe - vračilo davka
V konkretnem primeru je sporno vprašanje, ali so dejansko nastopile pravne posledice razdrtja pogodbe o finančnem najemu, kamor sodi tudi lizing pogodba, saj je tožnik kot plačnik DPN vložil zahtevek za vračilo tega davka po 16. členu ZDPN-2. Tožnika je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe davčni organ pozval, naj predloži dokazilo, da mu je lizingojemalka nepremičnino tudi vrnila v posest. Takšnega dokazila tožnik po zahtevi davčnega organa ni predložil. V primeru, kot je obravnavani, je na strani tožnika dokazno breme oz., da dokaže, da je zaradi njegovega enostranskega odstopa od pogodbe prišlo do vračila nepremičnine kot pravne posledice razdrtja pogodbe, ki je podlaga za vračilo. Zgolj in samo sklicevanje na pravne posledice enostranskega odstopa od pogodbe, brez izkazane realizacije razdrtja pogodbe, na katero se tožnik sklicuje, za vračilo DPN po določbi 16. člena ZDPN-2 ni dovolj.