mednarodna zaščita - dokazno breme - preganjanje - resna škoda
Deljeno dokazno breme, na katerega se tožnik sklicuje, ne pomeni, da tožniku ni treba niti pojasnjevati, zakaj dokazov ni predložil.
Tožnik s svojimi navedbami o tem, da je vdiral v spletne strani in da politična stranka to še naprej od njega zahteva, razloga preganjanja ne more utemeljiti.
Z vidika subsidiarne zaščite je upravni organ tožnikove izjave o težavah s stranko SDA ocenil kot neverodostojne in neverjetne, zaradi česar je tudi ugotovil, da ni izkazal utemeljenega tveganja za resno škodo iz prve in druge alineje 28. člena ZMZ (smrtno kazen ali usmrtitev oziroma mučenje ali nečloveško ali ponižujoče ravnanje).
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov spisa izhaja, da upravni organ v upravnem postopku tožniku (ki v tožbi zanika, da bi sam odjavil stalno prebivališče) ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnil o ključni sporni okoliščini, to je glede depeše SUB Banja Luka z dne 7. 2. 1992, na katero je oprl svojo odločitev. S tem je upravni organ zagrešil bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZSS člen 24, 26, 27, 27/3, 34, 34/5, 34/5-3. ZUJF člen 162, 162/1. ZIPRS1314 člen 62č, 62č/1.
sodnik - hitrejše napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika - pogoji za napredovanje - interventna zakonodaja - omejitev napredovanj
Iz jezikovne razlage določbe 3. alineje petega odstavka 34. člena ZSS izhaja, da je napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika časovno gledano vezano na napredovanje v višji plačni razred, saj višji sodnik napreduje na položaj sodnika svétnika pri drugem ali tretjem napredovanju v višji plačni razred po 26. členu ZSS, pri čemer je pri hitrejšem napredovanju na položaj svétnika treba izpolnjevati še dodatni pogoj - sodnik mora pridobiti oceno sodniške službe, iz katere izhaja, da so izpolnjeni pogoji za hitrejše napredovanje sodnika.
Ker je napredovanje v višji plačni razred v letih 2013 in 2014 po specialni ureditvi ZUJF in ZIPRS1314 izključeno, tožnica v teh letih (kljub izpolnjevanju pogojev po ZSS) ne more drugič napredovati v višji plačni razred, posledično pa tudi ne more napredovati na položaj višje sodnice svétnice.
ZUS-1 člen 16, 96, 96/1, 96/1-9. ZLS člen 33, 33/6.
upravni spor - obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj obnove postopka - zadržanje akta občinskega sveta - presoja zakonitosti akta občinskega sveta
V postopku upravnega spora po 33. členu ZLS gre za sodno presojo o ustavnosti ali zakonitosti sprejetih splošnih aktov ali odločitev s strani organa lokalne skupnosti, to je občinskega sveta. Župan v teh postopkih nastopa le kot izvajalec pristojnosti iz funkcije župana, ki mu jih nalaga ZLS in skrbi za zakonitost sprejetih odločitev občinskega sveta. Bivši župan občine zato ni upravičen predlagatelj obnove postopka upravnega spora.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010-2013 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - pogoji za pridobitev plačil - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Tožeča stranka je zahtevala izplačilo za površine kmetijskih zemljišč, na katerih nima pravice uporabe. Zato je tožena stranka te površine GERK-ov pravilno opredelila kot čezmerno prijavljeno površino in zahtevek za izravnalno plačilo pomoči utemeljeno zavrnila. Za upravičenost do izravnalnih plačil je bistvena površina GERK-ov kmetijskega gospodarstva, vpisana v RKG, in ne površina zemljišč, ki jih tožeča stranka dejansko obdeluje.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov hišniških stanovanj - - gotovinska in kreditna sredstva - imetnik stanovanjske pravice
SZ je vstopil v veljavo dne 19. 10. 1991. Po presoji sodišča je imel upravni organ v izvedenem dokaznem postopku dovolj podlage za zaključek, da tožnik na ta dan ni bil imetnik stanovanjske pravice ali prejšnji imetnik začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju in tudi na ta dan v hišniškem stanovanju ni prebival. Zato je bila tožnikova zahteva za ugotovitev upravičenosti izplačila gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev zavrnjena.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana člen 2, 4, 4/2, 4/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - večja energijska učinkovitost stanovanjskih stavb - vgradnja toplotne črpalke - onesnaženost zraka - območje največje obremenjenosti z delci PM (10)
V zadevi je sporen pogoj za dodelitev spodbude iz javnega poziva, konkretno neupoštevanje dejstva, da v kraju, kjer tožnik gradi objekt, ni možnosti priklopa na zemeljski plin kot prednostni energent z ozirom na določbe relevantnega odloka. Vendar tožnik, ko napada izpodbijano odločitev, prezre dvoje: 1. da gre pri odloku za akt, s katerim se načrtujejo in torej za bodočnost določajo ukrepi, ki naj bi zmanjšali onesnaženost zraka, 2. da gre za dodeljevanje (nepovratne finančne) spodbude in s tem za enega od ukrepov, ki naj bi pripomogel k načrtovanemu zmanjšanju onesnaževanja. Zato za odločitev in tudi za predpisovanje pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev spodbude, ni bistvena obstoječa možnost načina ogrevanja, temveč kakšni so načrti v bodoče. V tej zvezi so določbe odloka in s tem tudi javnega razpisa jasne: glede na načrtovano zmanjšanje onesnaževanja zraka z delci PM10 in s tem povezani prednostni način ogrevanja stavb z uporabo zemeljskega plina, se (lahko) pokaže, da do nepovratnih finančnih spodbud niso upravičeni tisti, ki vgrajujejo kotle na lesno biomaso oziroma ki nameravajo vgrajevati električne toplotne črpalke. Pri tem seveda niti en niti drugi način ogrevanja nista prepovedana, ni pa ju mogoče spodbujati z nepovratnimi finančnimi sredstvi.
ZKme-1 člen 54. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 122, 122/3, 122/3-2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - podaljšanje roka - sprememba obveznosti
Upravičenec lahko poda največ en utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 23, 23/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - razveza zakonske zveze - bistvena kršitev določb postopka
Organ za BPP je tožniku odmeril nagrado po določbi 23. člena ZOdvT od vrednosti predmeta 1500 EUR ter navedel, da to izhaja tudi iz priložene tožbe. Iz upravnega spisa zadeve in iz tožbe zaradi razveze zakonske zveze pa izhaja, da je bila vrednost spora določena v višini 3200 EUR. To pa pomeni, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju z listinami upravnega spisa. Kakšnih drugih okoliščin primera, ki bi jih upošteval pri svoji odločitvi in ki bi utemeljile višino vrednosti predmeta 1500 EUR, pa organ za BPP v izpodbijanem sklepu ni navedel. Sklepa se zato ne da preizkusiti, kar po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vzpodbujanje naložb v javno kulturno infrastrukturo - razpisni pogoji - subsidiarna uporaba določb ZUP
Objava rezultatov na spletni strani ni odločba, ker ne vsebuje sestavin, ki jih določa 210. člen ZUP in s tem tudi nima nobenih pravnih posledic. V postopkih javnega razpisa se ne glede na to, da gre za subsidiarno uporabo ZUP, upravičenci do dodeljenih sredstev določijo z odločbo, ki mora imeti vse sestavine upravnega akta.
Za dodelitev nepovratnih sredstev pod Merilom I. mora vlagatelj ta segment vloge podpreti z izjavo treh partnerjev s področja kulture o mreženju ter priložiti Projekcijo obiskanosti ustanove v prvih petih letih po zaključku investicije. Takšni projekti bodo na tem segmentu prejeli 15 točk. Tožnik pa je tri izjave partnerjev o sodelovanju priložil k vlogi pod naslovom listine o gospodarskem sodelovanju, zato je toženka pravilno vlogo v tem segmentu ocenila zgolj s 5 točkami.
A.A. je bil sprejemnik ponudbe za objavljeno ceno. Imel je najvišji vrstni red v smislu 23. člena ZKZ, torej je upravičen do odobritve sklenjene kupoprodajne pogodbe. Dolžan je, ker je sprejel ponudbo, plačati dogovorjeno kupnino. Neplačilo kupnine ne spremeni dejstva ugotovljenega vrstnega reda sprejemnikov ponudbe, ta pa tožnika uvršča na nižje mesto kot kupca A.A.
Iz obrazložitve odločbe, izdane po prostem preudarku, bi moralo biti razvidno, zakaj konkretno dejansko stanje, ki ga je toženka navedla (odprt čakajoč kazenski postopek) ne upravičuje pogojnega odpusta, torej bi moralo biti obrazloženo, ali tožnik zaradi navedene „čakajoče kazni“ ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka 88. člena KZ-1 oziroma petega odstavka 88. člena KZ-1, torej zakaj se ne more utemeljeno pričakovati, da kaznivega dejanja ne bo ponovil.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP - stalno prebivališče
Po prvem odstavku A. točke Priloge 1 FIP je pogoj za upravičenost do odškodnine tudi stalno bivališče v Avstriji na dan 1. 1. 1960 in upravni organ je po presoji sodišča za A.A. mogel šteti, da je ta pogoj izpolnjevala. Tako glede na podatke o avstrijskem državljanstvu A.A., njenem bivanju v Avstriji ter da je tudi umrla v Avstriji leta 1977, pa tudi zato, ker vlagatelji zahteve, ki so sicer trdili, da njeno bivališče na dan 1. 1. 1960 ni znano, dokaza o nasprotnem, kot je zaključil organ, niso predložili oziroma so na poziv organa predložitev potrdila pristojnega organa Republike Avstrije o stalnem bivališču prejšnje lastnice na dan 1. 1. 1960 celo izrecno odklonili.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11, 108, 131, 131/1. ZDavP-2 člen 138, 139, 140.
dohodnina - drugi dohodki - davčni inšpekcijski nadzor - ugotovitveni postopek - ustna obravnava - dokazovanje - zaslišanje prič
Po zbranih podatkih je tožnik prejel skupno 468.501,00 EUR, od tega 120.000,00 EUR v gotovini, 78.000,00 EUR na račun, odprt pri banki v Sloveniji ter 270.501,00 EUR na račun, odprt v Avstriji. Po podatkih davčnih evidenc in odločbe o odmeri dohodnine tožniku za leto 2009 tožnik glede omenjenih sredstev ni vložil napovedi. Prav tako ni v postopku nadzora predložil verodostojne dokumentacije, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti drugega prejemnika sredstev. Glede na to predstavljajo sredstva, ki jih je prejel tožnik, drug dohodek iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, od katerega je potrebno obračunati in plačati akontacijo dohodnine v skladu s prvim odstavkom 131. člena po stopnji 25% iz 108. člena ZDoh-2. Z ozirom na izčrpno obrazložitev izpodbijane in drugostopne odločbe, ki jo sodišče povzema v sodbi, je tožbeni očitek o pomanjkljivi vsebini odločbe in s tem o kršitvi določb 25. in 22. člena Ustave, brez podlage. Obrazložitev odločbe obsega vse elemente, ki so predpisani z 214. členom ZUP, in kot takšna nedvomno omogoča uporabo pravnega sredstva, kar nenazadnje dokazuje tudi vložena pritožba (in tožba).
Ne drži tožbeni očitek, da v zadevi ni bil izveden ugotovitveni postopek. Izveden je bil davčni inšpekcijski nadzor drugih dohodkov v skladu z določbami VIII. poglavja ZDavP-2 o davčnem nadzoru, ki so specialne glede na določbe ZUP in po katerih se ustna obravnava ne predvideva. Sodelovanje zavezanca in s tem kontradiktornost postopka se na podlagi določb 138., 139. in 140. člena ZDavP-2 zagotavlja z udeležbo oziroma sodelovanjem zavezanca med pregledom, opravljenim sklepnim pogovorom ter z izdajo zapisnika o nadzoru, na katerega se lahko vložijo pripombe. Vse to je bilo omogočeno tožniku tudi v konkretnem primeru, le da teh možnosti po podatkih spisov ni izkoristil. Že organ druge stopnje pa tudi obrazloženo zavrne predlog tožnika za zaslišanje priče Č.Č. ter se pri tem utemeljeno sklicuje na določbe ZDavP-2, po katerih imajo listinska dokazila v davčnem postopku prednost pred drugimi dokazi. Pravilno in skladno s spisi namreč ugotavlja, da iz zbranih listinskih dokazil dovolj jasno sledi tisto, kar je za odločitev bistveno, to pa je, da je tožnik delno v gotovini in delno na svoja bančna računa, odprta pri banki F. v Avstriji in pri banki v Sloveniji, prejel denarna sredstva. Zgolj trditev tožbe, da denar na tožnikovih računih ne sodi v okvir drugih dohodkov tožnika, ne da bi bili za takšno trditev predloženi kakršnikoli dokazi, za drugačno odločitev od izpodbijane ne zadošča.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - datum prehoda premoženja na državo
Premoženje pokojnega A.A., ki je bilo zaplenjeno na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a, je v državno last prešlo že z objavo tega normativnega akta v uradnem glasilu, to je 6. 2. 1945. V tem smislu so vse kasneje izdane odločbe zaplembnih komisij in vpisi v zemljiško knjigo le deklaratorne narave, v postopkih vračanja odvzetega premoženja pa imajo pomembno vlogo, saj je na njihovi podlagi mogoče ugotoviti, za katere osebe je tedanja oblast štela, da so izpolnjevale pogoje iz 1. oziroma 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a in jim je bilo zato premoženje odvzeto na tej podlagi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - pogoji za pridobitev odškodnine - dohodkovni cenzus
Drugostopenjski organ, ki je pritožbo tožnika v celoti zavrnil, s tem v zvezi v obrazložitvi ugotavlja, da tožnik ni vložil predloga za vrnitev zaplenjenega premoženja v skladu s 145. členom ZIKS. V nadaljevanju pa v odločbi po vsebini ugotavlja, da tožnik ni upravičen zahtevati denacionalizacije premoženja, ki je bilo podržavljeno D.A. To pomeni, kot pravilno opozarja tožnik v tožbi, da je pritožbeni organ brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in oprave ustne obravnave po vsebini odločil o denacionalizaciji tega premoženja, čeprav o tem v izreku sploh ni odločil.
FIP nikjer ne določa, da bi preseganje dohodkovnega cenzusa določeno osebo izključilo iz kroga upravičencev. Če pa je obstajala (četudi zgolj načelna) pravica dobiti odškodnino za odvzeto premoženje, je denacionalizacijski zahtevek v Sloveniji v celoti izključen, celo če upravičenec odškodnine dejansko ni prejel.
davčna izvršba - začetek davčne izvršbe - predlog za obročno plačilo davčnega dolga
Tožnica do izdaje sklepa o davčni izvršbi dolga ni poravnala. Zato je imel davčni organ podlago za ukrepanje v skladu s 143. in 145. členom ZDavP-2. Iz določil ZDavP-2 ne izhaja, da bi moral pred izdajo sklepa o davčni izvršbi preveriti, ali je dolžnik vložil predlog po 101. oziroma 102. členu ZDavP-2. 153. člen ZDavP-2 zgolj predpisuje, da se v primeru, če je davčni organ pred začetkom davčne izvršbe dolžniku dovolil odlog oziroma obročno plačilo davka, šteje, da je za čas odloga oziroma obročnega plačila, odložen tudi začetek davčne izvršbe. Če pa je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davka že po izdaji sklepa o izvršbi, se že začeti postopek davčne izvršbe zadrži (154. člen ZDavP-2). Do nobene od omenjenih situacij pa v konkretnem primeru ni prišlo. Zatrjevane škode, ki naj bi nastala zaradi prepočasne odločitve davčnega organa o njenem predlogu za obročno plačilo davčnega dolga, tožnica zato v tem postopku, ko se preverja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe ne more uveljavljati.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da je v postopku imel položaj stranke, ker je dejansko tudi on podpisal prijavno vlogo prijavitelja, ki je v obravnavnem primeru glede na Javni razpis Univerza v Ljubljani. Zato meni, da je po njegovi vlogi začet upravni postopek, pri čemer se sklicuje na prvi odstavek 42. člena ZUP, vendar je po presoji sodišča takšno stališče napačno. Po 2. točki Javnega razpisa je predmet tega razpisa izbor mentorjev novim mladim raziskovalcem za leto 2014, po 3. točki pa so subjekti, ki se lahko prijavijo na Javni razpis, raziskovalne organizacije, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij pri Javni genciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in imajo status obliko zavoda. V konkretnem primeru je to bila Univerza v Ljubljani, kar je razvidno tudi iz prijave oz. konkretne prijavne vloge. Tožnik je prijavno vlogo podpisal kot kandidat za mentorja. Slednje pa ne pomeni, da se je postopek Javnega razpisa začel na njegovo zahtevo v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP,
denacionalizacija - odškodnina od tuje države - FIP - državljanstvo
Okoliščina, da je bil prejšnji lastnik v času podržavljenja le jugoslovanski državljan, ni odločujoča v pogledu upravičenosti do denacionalizacije, kot to zmotno menijo tožniki. Taka oseba je namreč lahko štela (ob izpolnjenih še drugih pogojih, ki so določeni v Prilogi 1) za upravičenko do odškodnine po FIP.
ZDDV-1 člen 33, 33/3, 33/3-2, 82, 82/1, 82/1-6, 82/1-7.
DDV - dodatna odmera DDV - opis na računu - ustreznost opisa na računu - vrsta transakcije - identifikacija vrste transakcij
V predmetni zadevi ugotovitve v postopku ne dajejo podlage za zaključek, da tožnica ni upravičena do uveljavljanja pravice do odbitka vstopnega DDV od spornih računov. Prvostopenjski organ se je v konkretnem primeru pri presoji upravičenosti do odbitka DDV ukvarjal z vprašanjem, ali je dobave dejansko opravila družba C., ki je izdala navedene račune in za katero je bilo ugotovljeno, da je „neplačujoči gospodarski subjekt“. Vendar pa ta razlog sam po sebi, glede na okoliščine obravnavanega primera in materialnopravne pogoje za priznavanje pravice do odbitka DDV, ne more biti razlog za zavrnitev te pravice.