upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožnik je tožbo vložil po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot prepozno. Navedbe tožnika, da je do „pozno“ vloženega upravnega spora prišlo, ker mu je bila odvzeta prostost in računalniki, so v celoti neizkazane in jih sodišče že zato ni moglo upoštevati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - igralnica - razlikovanje med zavezanci - načelo sorazmernosti - različna obremenitev zavezancev - exceptio illegalis
Trditve o večji možnosti ustvarjanja dohodka v igralnicah zaradi neposredne bližine meje z Italijo in centra Nove Gorice ter njihovo nepretrgano delovanje ne pojasnjujejo razmerij med različnimi obremenitvami zavezancev, ki na isti lokaciji opravljajo svojo dejavnost.
ZDIJZ člen 1a, 1a/8, 22, 25, 26a, 27. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - dopis kot zavrnilna odločba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - pravni interes
Ker je izpodbijani sklep po svoji vsebini dejansko nadomestil pritožbeno odločbo, saj je tožniku naložil odločanje o zahtevi na drugi pravni podlagi, ne pa podaljšal roka za odločitev, ker te tožnik še ne bi sprejel, sodišče šteje, da ne gre za procesni sklep, ampak za odločbo, zoper katero je dopusten upravni spor (31. člen ZDIJZ). Kljub temu pa za vsebinsko obravnavanje tožbe ni izpolnjena nadaljnja procesna predpostavka, to je pravni interes za izpodbijanje sklepa.
ZGO-1 člen 24, 24/2, 66, 66/1. ZUP člen 2, 2/2, 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - ničnost gradbenega dovoljenja - upravni spor - tožbena novota
Tožnik ne v pritožbi niti v tožbi ne navaja, zakaj pred izdajo gradbenega dovoljenja ni izkoristil možnosti, da se opredeli do predlagane gradnje in kot oviro zanjo navede nedokončani postopek denacionalizacije, zato se v tožbi ne more uspešno sklicevati na omenjeno okoliščino in z njo utemeljevati nezakonitost izdanega gradbenega dovoljenja oz. zahtevati, da bi investitor z njim sklenil pogodbo o stavbni ali drugi pravici.
V konkretnem primeru je o zahtevi investitorke za izdajo gradbenega dovoljenja odločala upravna enota kot stvarno pristojni upravni organ iz drugega odstavka 24. člena ZGO-1 in o tem izdala odločbo, ki jo zahtevajo določbe ZGO-1, med drugim 54., 60. in 68. člen. Ne gre torej za odločanje v sodni, ampak v upravni zadevi, v kateri je organ dolžan postopati po ZUP, torej voditi upravni postopek. Ničnostni razlog zato ni podan.
Tožnik je v predmetni zadevi vložil tožbo zaradi molka organa, kar predstavlja glavno zahtevo tožnika v upravnem postopku. Zahteva za povrnitev stroškov v upravnem postopku pa predstavlja akcesorno zahtevo. Glede na to, da tožnik vztraja le še pri akcesorni zahtevi, torej pri zahtevi za povrnitev stroškov postopka, je dejansko prišlo do umika tožbe glede glavne zahteve, ta pa je bila zahteva za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obrazložitev odločbe
Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka za nobeno od spornih vprašanj – ne za to, da je za vrsto procesnih dejanj priznala manjše število točk od priglašenega, ne za to, da je štela, da več narokov, za katere je tožnik priglasil nagrado, sploh ni bilo opravljenih, ne za to, na kakšni podlagi je ocenila čas, potreben za njegov prihod na naroke –, ni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedla nobenih razlogov.
ZVO-1 člen 57, 57/1, 62, 62/1, 62/2, 62/3, 64, 64/2, 66. ZGO-1 člen 54.
okolje - okoljevarstveno soglasje - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Zahteva za vročitev odločbe po vsebini pomeni zahtevo za vstop v postopek, kakršno ZUP predpisuje za čas od izdaje prvostopenjske upravne odločbe do izteka pritožbenega roka za stranke.
ZVO-1 v postopku za ugotovitev skladnosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji iz okoljevarstvenega soglasja ne določa kroga strank oziroma stranskih udeležencev. To pomeni, da bi moral tožnik, če bi se želel vključiti v ta postopek (ne glede na fazo postopka), določno navesti, v čem je njegov pravni interes.
ZV-1 člen 135, 135/1, 135/1-6. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 14, 14/2.
vodno dovoljenje - obveznost priključitve na javni vodovod - prenehanje vodnega dovoljenja - nesorazmerni stroški izvedbe priključka stavbe na javni vodovod
Nesorazmerni stroški, ki jih zatrjuje tožeča stranka (zamenjava vodovodne napeljave in plačilo komunalnega prispevka), ne predstavljajo stroškov, povezanih z izvedbo priključka na javni vodovod. Priključek na javni vodovod predstavlja le cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema.
Namen objave je v seznanitvi zainteresirane javnosti, zato bi toženka šele z zakonito objavo izpolnila določbo drugega odstavka 13. člena Statuta, po kateri je dolžna na spletnih straneh objavljati tudi tovrstne javne pozive.
osnovna šola - napredovanje v višji razred - ponavljanje razreda - soglasje staršev
Namen postopka pred drugostopenjskim organom ni ponovno ocenjevanje znanja učenca, če za to ni potrebe, ampak preverjanje zakonitosti postopka in uporabe strokovnih standardov pri ocenjevanju učenca, ki ima za posledico ponavljanje razreda.
Vsi ostali vidiki predmetne ocene in odločitve o ponavljanju razreda spadajo v okvir avtonomije pedagoškega procesa, kar ne more biti predmet upravnega spora.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Med strankama ni sporno, da je tožnik pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje. Organ je to dejstvo ugotovil in ugotovil je tudi, da je bilo kaznivo dejanje storjeno z orožjem in sicer s pištolo, ki je bila tožniku sicer odvzeta že v povezavi s kazenskim postopkom. Dejstvo, da je upravni organ z izpodbijanim aktom tožniku odvzel drugo orožje, ki ga tožnik ni uporabil pri kaznivem dejanju, je povsem razumna odločitev, saj takšna ocena o neprimernosti tožnika za posedovanje in rokovanje z orožjem lahko povsem utemeljeno sloni na ničelni stopnji tolerance glede nezanesljivosti oseb, ki posedujejo orožje.
visoko šolstvo - izvolitev v naziv redni profesor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru glede na njen primarni tožbeni zahtevek tako, kot je postavljen v tožbi, v katerem primarno uveljavlja, da naj sodišče izpodbijani sklep odpravi kot nezakonit in tožnico izvoli v naziv visokošolski učitelj – redni profesor za področje veterinarska patologija na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, medtem ko iz tretje pripravljalne vloge tožnice z dne 9. 2. 2015 s prilogo – izhaja, da je tožena stranka s citirano odločbo sprejela odločitev, ki jo je tožnica primarno in podrejeno zahtevala od sodišča z izpodbojno tožbo.
ZCes-1 člen 13, 14. ZUreP-1 člen 101. ZEN člen 48, 48/5.
ureditev meje - javna cesta - določitev in označitev meje ceste - predlagatelj postopka
V obravnavani zadevi postopek razlastitve ni bil uveden, zato občina na podlagi petega odstavka 48. člena ZEN ne more biti predlagatelj postopka urejanja mej in parcelacije. Ker je odlok o kategorizaciji občinskih cest neustaven v delu, v katerem se nanaša na obravnavano javno pot, občina tudi na njegovi podlagi ne more biti predlagatelj postopka po 13. členu ZCes-1.
ZMZ člen 56, 57, 74, 74/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 5, 17, 17/2, 25, 25/2, 27, 27/3, 49, 49/2. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 člen 17, 17/2. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 20, 32.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pogoji za sprejem prosilca - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Tožnik je v Sloveniji prošnjo za mednarodno zaščito vložil že tretjič. Postopek v zvezi s prvo prošnjo je bil ustavljen s sklepom, prav tako postopek v zvezi s ponovno (drugo) prošnjo z dne 24. 12. 2013. Izpodbijani sklep je bil torej izdan v zvezi s tožnikovo ponovno (tretjo) prošnjo z dne 5. 9. 2014. Odločanje o ponovni prošnji urejata 56. in 57. člen ZMZ, ki tak postopek določa tudi, če je bil predhodni postopek ustavljen. Taka razlaga navedenih določb izhaja tudi iz določb 20. in 32. člena t.i. postopkovne direktive. Zato ni nepomembno, ali je toženka tožnikovo predhodno prošnjo za mednarodno zaščito z dne 24. 12. 2013 obravnavala ali ne. Če jo je, je namreč s tem po drugem odstavku 17. člena Dublinske uredbe in po drugem odstavku 17. člena Uredbe Dublin III postala odgovorna država članica.
Tožbi bi bilo treba ugoditi tudi, če bi bila določitev Republike Italije kot odgovorne države članice pravilna. Utemeljeni so namreč tožbeni ugovori, ki se nanašajo na uporabo drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Za odločanje po navedeni določbi je treba najprej ugotoviti morebiten obstoj utemeljenih domnev, da v državi članici, ki je določena kot odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom oziroma pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročili nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Tožnik je zatrjeval obstoj takih pogojev v Republiki Italiji in v postopku predložil povzetke oziroma odlomke iz več poročil oziroma člankov o stanju v Republiki Italiji, s katerimi je opozarjal na možnost, da ostane brez nastanitve ali pa v objektih, ki ne izpolnjujejo zahtevanih standardov. Do tega se toženka ni opredelila.
vojni veteran - status vojnega veterana - priznanje statusa - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nespremenjeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede sodelovanja tožnika v narodnoosvobodilnemu boju in tudi pravna podlaga, ki je bila podana pred izdajo izpodbijane odločbe o priznanju statusa vojnega veterana, se nista spremenila. Po presoji sodišča ostajajo enake okoliščine oziroma enako dejansko stanje kot jih je tožnik navajal v prvotni zahtevi za priznanje statusa vojnega veterana.
ZPCP-2 člen 19, 32, 32/1, 32/1-2, 32/4. Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana člen 29.
pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - licenca za avtotaksi prevoze - odvzem pravice prevoza območja za pešce - vrnitev dovolilnice - izbris iz registra AJPES
Z izpodbijanim aktom je tožniku bila odvzeta pravica prevoza območja za pešce, ker tožnik nima več veljavne licence za opravljanje avtotaksi prevozov in je izbrisan iz evidence AJPES kot samostojni podjetnik. Tožnik pa mora dovolilnico vrniti v postavljenem roku.
ZUP člen 99, 99/1, 99/4, 207, 207/1, 258, 258/1, 258/4. Pravilnik o vrsti, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 37. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravniška specializacija - odlog pričetka specializacije - rok za pričetek specializacije - materialni rok - sklep o predlogu za odlog pričetka specializacije - pritožba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvi odstavek 99. člena ZUP se nanaša na procesne roke. Rok za pričetek specializacije pa ni procesni rok, temveč predmet meritornega odločanja v upravnem postopku, saj se nanaša na pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo, s katero je bila tožniku odobrena specializacija. Gre torej za materialni rok in s tem sestavni del odločbe o upravni zadevi, ki jo je mogoče izpodbijati v okvirih pravnih sredstev zoper odločbo. Ker je tožnik uveljavljal podaljšanje materialnega roka, ki izhaja iz odločbe in ki je tudi na podlagi 37. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov podaljšljiv, zavrženje njegove pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o odlogu pričetka specializacije, posega v tožnikove pravice oziroma na zakon oprte koristi. Zoper takšno odločitev mora biti tožniku zagotovljeno pravno sredstvo že v upravnem postopku. Odločba o zavrženju tožnikove vloge je glede na povedano dejansko eden izmed sklepov, ki uživajo sodno varstvo po določilu drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
davek od dohodkov iz dejavnosti - poslovna dejavnost - gradnja objekta - poslovna sredstva - zemljišče - prihodki - davčno priznani odhodki - DDV
DDV pomeni samostojno, od davka od dohodkov iz dejavnosti različno davčno obveznost, o kateri se odloča na podlagi drugih davčnih predpisov. Zato se postopka lahko vodita ločeno in zato tožnik ne more uspeti z ugovorom, da gre za isto stvar in da bi moralo biti o obeh davčnih obveznostih odločeno z isto odločbo. Iz istega razloga se tudi ne more v postopku odmere davka iz dejavnosti uspešno sklicevati na ugotovitve oziroma na odločitve, ki so bile sprejete v postopku ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova DDV.
Glede na dejanske ugotovitve postopka je bil objekt A. zgrajen v okviru dejavnosti. Sporni zemljišči sta bili nujni pogoj za gradnjo objekta in s tem za izvajanje tožnikove gospodarske dejavnosti (gradnje za trg). Bili sta v bistveno enakem položaju kot ostala zemljišča, na katerih se je gradilo. Le njun prenos v sredstva podjetja ni bil opravljen, pa še to očitno zaradi izogibanja davku (DDV). To pa pomeni, da je zaključek davčnih organov, po katerem sta sporni zemljišči, čeprav nista bili evidentirani med osnovnimi sredstvi, dejansko predstavljali del poslovnih sredstev, pravilen, ter da je zato sredstva iz naslova njune prodaje v skladu z določbami ZDoh, ZDDPO in SRS utemeljeno šteti za prihodek iz dejavnosti tožnika.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prejemnik denarne socialne pomoči - izredna brezplačna pravna pomoč - ugotavljanje finančnega pogoja - vezanost na odločbo o denarni socialni pomoči
Določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP je treba uporabljati tako, da prosilec za BPP, ki je na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba tožnika zoper odločbo št. Bpp 249/2014-2, na katero se prošnja nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh. Ugotovitev je v razlogih izpodbijane odločbe ustrezno in pravilno obrazložena, zato tožnik ne more uspeti s pavšalnim tožbenim ugovorom, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Pravilnost izpodbijane odločitve dodatno potrjuje tudi sodba, s katero je odločba, na katero se prošnja nanaša, Bpp 249/2014-2 pravnomočno potrjena.