odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - pravnomočnost sodbe - ugotavljanje dejanskega stanja v upravnem postopku
Če upravno sodišče pravnomočno odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne v ponovni postopek upravnemu organu, to pomeni med drugim tudi ugotavljanje dejanskega stanja, ki se v tem ponovljenem postopku odločanja lahko spremeni.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZGO-1 člen 96, 96/1, 96/5.
ničnost upravne odločbe - nedovoljeno ravnanje - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ - uporabno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - zahteva za izrek ničnosti odločbe
Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da v obravnavani zadevi ni podan ničnosti razlog za izrek ničnosti odločbe, to je uporabnega dovoljenja.
Četudi se je odgovorni vodja del, kot izhaja iz obsodilne kazenske sodbe, pri svojem dejanju zavedal, da bo (bi lahko) na podlagi takšnega lažnega prikaza geodet izdelal geodetski načrt, na podlagi katerega bo v nadaljevanju sprejemala svoje ugotovitve komisija za tehnični pregled, zapisnik te komisije pa bo kot dokaz uporabljen v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pri upravni enoti, pa ni mogoče spregledati, da uporabno dovoljenje izda prvostopenjski upravni organ na podlagi ob vlogi investitorja obveznih prilog in ugotovitev tehničnega pregleda. Zato ne drži ozka razlaga tožnika, da je do izdaje odločbe (uporabnega dovoljenja) prišlo zgolj zaradi ravnanja odgovornega vodje del in da je podana vzročna zveza med konkretnim ravnanjem (prikaz lažne trase geodetu) in posledico (odločbo o izdaji uporabnega dovoljenja).
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - izpolnjevanje pogojev za imenovanje na notarsko mesto - najem poslovnih prostorov - predpogodba - predpogodba sklenjena z odložnim pogojem
Izbrani kandidat je pogoj za imenovanje notarja, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, dokazoval z najemno predpogodbo za poslovni prostor (obstoječega) notariata, vključno z ognjevarnim arhovim, ki je bila veljavno sklenjena pod odložnim pogojem, torej da bo začela pogodba učinkovati, ko bo izpolnjeno ob njeni sklenitvi negotovo dejstvo (imenovanje določenega kandidata za notarja) in sicer z učinkom za nazaj, s čimer je izkazan ta zakonski pogoj za imenvoanje notarja.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - vložitev vloge - dopolnitev vloge
Sodišče pritrjuje tožniku, da vloga in elektronsko sporočilo z dne 25. 8. 2020 pomenita popravo vloge z dne 18. 6. 2020. Iz sporočila jasno izhaja, da je bila zaradi nepravilne izbire obdobja ponovno poslana vloga, ki torej pomeni le dopolnitev oz. popravo že vložene vloge.
izločitev uradne osebe - zavrnitev zahteve za izločitev - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep prvostopenjskega organa o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe ne uživa samostojnega sodnega varstva, saj ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
dostop do informacij javnega značaja - predlog za obnovo postopka - predlog za obnovo upravnega postopka - sklep o predlogu za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo - varovanje pravnega interesa
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnikov predlog za obnovo postopka dovoljen in pravočasen, vendar pa ga ni podala upravičena oseba. Tožnik je namreč podal predlog za obnovo v delu zoper procesni sklep, s katerim je bila dovoljena obnova prvotnega postopka za stranko, ki v prvotnem postopku ni sodelovala, čeprav se je zahteva nanašala na njene kazenske ovadbe z njenimi osebnimi podatki.
dostop do informacij javnega značaja - vpogled v kazenski spis - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe - specialni predpis - uporaba določb lex specialis
Tožnik je vložil pritožbo zoper odločbo tožene stranke, s katerim je bila tožniku zavrnjena prošnja za dostop do kazenskih ovadb stranke z interesom, kljub pravnemu pouku, da je zoper to odločbo dovoljen upravni spor. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je 181. člen ZDT-1 lex specialis v odnosu do ZDIJZ. Oba predpisa sicer urejata vprašanje dostopa do istih informacij na podlagi individualne prošnje določene osebe.
ZDT-1 je specialnejši predpis, ki onemogoča uporabo določb ZDIJZ pri dostopu do informacij iz državnotožilskih spisov, kjer so (pred)kazenski postopki še v teku. Zato pridejo v poštev tudi postopkovna pravila po ZDT-1 kot specialnejšega zakona.
O vpogledu v državnotožilski spis odloča vodja pristojnega državnega tožilstva, zoper odločitev katerega ni pravnega sredstva po ZDT-1, možna pa je tožba v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - objektivni pogoj
Tožnik s tožbeno navedbo, da je razvidno, da bi vsebinska obravnava tožbe v zadevi I U 1041/2018 privedla k spremembi oziroma izboljšanju njegovega pravnega položaja, v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost odločbe o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, ob tem, da tožnik svojega zahtevka pred izdajo sklepa, I U 1041/2018, nedvomno ni spremenil, ne more uspeti.
upravni spor - procesne predpostavke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogodbeno razmerje
Z izpodbijano odločbo tožena stranka le ureja pogodbeno razmerje med tožnikom in njo, ki je nastalo na podlagi predhodne uspešne prostovoljne prijave tožnika na razpis za člana komisije za opravljanje teoretičnega preizkusa znanja za pridobitev temeljne kvalifikacije voznikov motornih vozil v cestnem prometu in dejstva, da je bil prejšnji predsednik navedene komisije razrešen. Z izpodbijano odločbo ni bilo v ničemer poseženo v pravice tožnika, niti ni bila izdana v enostranskem razmerju med „oblastjo“ in tožnikom. S sprejemom izpodbijane odločbe je pravni položaj tožnika ostal nespremenjen, ne glede na to, da je bila z njo določena drugačna višina izplačila, kot je bila določena predhodno.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - uporaba odvetniške tarife - kazenski postopek - zaslišanje priče - obvezna razlaga odvetniške tarife
Stališče, na katerega se je postavila tožena stranka, se nanaša na izvajanje dokazov na glavni obravnavi, saj je na glavni obravnavi na enem naroku lahko zaslišanih več prič, medtem ko gre tudi po mnenju sodišča v preiskavi pri vsakem zaslišanju priče za en sam zaključen narok, saj je za zaslišanje vsake priče posebej izdelan zapisnik o zaslišanju priče in se na vsak posamezni zapisnik podpišejo na koncu vsi prisotni in se s tem narok zaključi, vsako naslednje zaslišanje priče pa predstavlja poseben narok. Glede na navedeno bi morala tožena stranka zaslišanja prič, ki so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - istočasno vloženo pravno sredstvo in prošnja za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali sodni stroški in opravljena dejanja pravne pomoči - odvetniška storitev - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg brezplačne pravne pomoči - posamezno procesno dejanje - pravno svetovanje
Materialnopravno zmotno je stališče tožene stranke, da ni pomembno, kdaj je bilo pravno sredstvo vloženo, pač pa zgolj to, kdaj je bilo sestavljeno, in da je bilo dejanje pravne pomoči v konkretnem primeru opravljeno že z dnem, ko je bila pritožba napisana. Pritožba je bila nesporno vložena šele dne 22. 7. 2021, kar je en dan po tem, ko je bila prošnja za BPP vložena, zato je glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ta pravna pomoč nedvomno lahko zajeta v dodeljeni BPP.
Tožnik ugovarja, da prošnje ni vložil le za zastopanje na naroku, da je bilo pravno svetovanje potrebno že v zvezi z vložitvijo pritožbe in da zavrnitev BPP, ker oprava naroka glede na izkušnje tožene stranke ni verjetna, ni utemeljena. Sodišče se sicer strinja, da sama (ne)verjetnost oprave naroka na upravičenost do BPP ne more vplivati, je pa treba upoštevati, da ZBPP v drugem odstavku 28. člena med drugim določa, da lahko organ za BPP določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat oziroma, da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji). Glede na to, da tožnik ne uveljavlja, da že z vloženo pritožbo pričakovan rezultat ne bo dosežen, in glede na to, da je svetovanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva že zajeto v pravnem zastopanju v zvezi z njegovo vložitvijo, tožnikov ugovor ni utemeljen.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29.
davčni dolg - odpis - odlog davčnega dolga - dohodkovni kriterij - dohodek - dobiček od prodaje vrednostnih papirjev
Sodišče še pripominja, da tožena stranka tudi pri drugih dohodkih ni navedla v kakšnem znesku so bili pridobljeni in kdaj saj je navedeno zgolj skupno obdobje in skupni znesek pridobitve dohodkov, zaradi česar se tožeča stranka tudi do teh dohodkov ni mogla opredeliti ali njihova višina drži ali ne.
davek na dediščine in darila - predlog za obnovo postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - izvenzakonski partner - novo dejstvo
Tožničin predlog za obnovo postopka ne izpolnjuje zakonskih pogojev. Tožnica je za obstoj izvenzakonske zveze vedela, vendar tega dejstva v postopku odmere davka na darila ni uveljavljala. Tožnica v postopku tudi ni izkazala utemeljenega razloga, da tega dejstva brez svoje krivde ni mogla navajati že v odmernem postopku. Razlog, ki ga tožnica navaja je, da je neuka stranka in da je davčni organ o tem ni podučil, kar pa po presoji sodišča ne predstavlja opravičljivega razloga. Prav tako nima prav tožnica, da bi moral davčni organ sam, po uradni dolžnosti, v odmernem postopku ugotavljati obstoj izvenzakonske skupnosti.
upravni spor - obnova sodnega postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi
Kadar sodišče v upravnem sporu samo ne ugotavlja dejanskega stanja, je nova dejanska okoliščina v smislu prvega odstavka 96. člena ZUS-1 tista, ki je že obstajala, ko je bil izdan prvostopenjski upravni akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, vendar zanjo stranka ni vedela in je zato ni uveljavljala v prejšnjem postopku. Dejanska okoliščina, ki je nastala šele po izdaji prvostopenjskega upravnega akta, v tem primeru ne more biti razlog za obnovo postopka, ker ni sestavni del relevantnega dejanskega stanja.
ZIKS-1 člen 80, 80/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
izvrševanje kazenskih sankcij - predlog za premestitev - premestitev v drug zavod - aktivna legitimacija - zavrženje prošnje
Iz prvega odstavka 80. člena ZIKS-1 izhaja, da se postopek za premestitev iz enega v drug zavod ali oddelek drugega zavoda začne na predlog direktorja zavoda ali enote, pristojne za zaščito ogroženih oseb po zakonu, ki ureja zaščito prič. Navedeno pomeni, da tožnik ni upravičen podati vloge za premestitev v drug zavod ali oddelek drugega zavoda.
koncesija - sprememba koncesijskega akta - prenos koncesije - statusno preoblikovanje družbe - enoosebna družba
Med trajanjem koncesijskega razmerja so ob soglasju koncedenta dovoljene le nebistvene spremembe koncesijskega razmerja, ki jih koncedent odobri v obliki spremembe koncesijske odločbe (44.f člen ZZDej). Za nebistvene spremembe koncesijskega razmerja pa ZZDej taksativno našteva te spremembe, vendar med njimi ne določa spremembe koncesijskega razmerja v obloki spremembe koncesijske odločbe in spremembe koncesionarja.
Ker izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvah, ki so v nasprotju s podatki spisa, in se je posledično ne da preizkusiti, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - rok - nova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razrešitev odvetnika - verjeten izgled za uspeh
Tožena stranka bi ob tem, ko je tožnica v svoji vlogi zaprosila za novega odvetnika in prošnji priložila nov sklep Ustavnega sodišča, morala to vlogo obravnavati kot novo prošnjo za dodelitev BPP. Tožena stranka je neutemeljeno obravnavala vlogo tožnice kot prošnjo za razrešitev odvetnice.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba - javna korist - pavšalne navedbe
Izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnem spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu, ki jih je določil zakon, temveč posegom v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretne značilnosti posameznega primera.
COVID-19 - delo s skrajšanim delovnim časom - subvencija - rok za vložitev vloge - pravočasnost vloge
Prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE določa, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje v 15. dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. ZIUPDV1, ki pa je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Tako se je rok za vložitev predmetne vloge, ki jo je tožeča stranka vložila dne 2. 7. 2020 iztekel dne 10. 12. 2020, zato je ta vložena pravočasno znotraj roka, določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV.