letno poročilo družbe - poslovna poročila družbe - izpodbojnost sklepa o potrditvi letnega poročila
Letno poročilo sestoji iz letnega računovodskega poročila in iz poslovnega poročila.
Poročilo revizorja ni sestavni del letnega poročila družbe.
Poslovno poročilo (kot sestavni del letnega poročila) mora vsebovati podatke o izdajanju in odkupovanju lastnih delnic. Če jih ne, je to izpodbojni razlog po 2. al. 1. odst. 370. člena ZGD.
Izpodbojni razlogi, navedeni v prvem odstavku 370. člena ZGD, so neodvisno od obstoja predpostavk izpodbijanja, navedenih v 364. členu ZGD.
dolžnost staršev preživljati otroka - verzija - razveza zakonske zveze
Uporaba 133. člena ZZZDR v primerih, ko se spor nanaša na čas pred razvezo zakonske zveze, ni izključena. Zgolj formalni obstoj zakonske zveze pravdnih strank v spornem času ne more izključiti terjatve na podlagi 133. člena ZZZDR, kadar je eden od roditeljev preživljal skupne otroke in je s tem kril tudi dolžne izdatke soroditelja.
ZPP (1977) člen 106, 109, 109/4, 186, 186/1.SZ člen 117.
privatizacija stanovanj - cena stanovanja - število točk - višina kupnine - bistvene sestavine tožbe - opredelitev tožbenega zahtevka - sodelovalna dolžnost lastnika stanovanja pri opredelitvi višine kupnine
Vsebina zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe po privatizacijskih določbah SZ je prodajna dolžnost lastnika stanovanja; glede opredelitve višine kupnine pa temu sledi tudi njena sodelovalna dolžnost. Tožba na sklenitev prodajne pogodbe brez odplačila kupnine je za obravnavanje sposobna.
Če je v zemljiški knjigi vknjižena na polovici zemljišča kot solastnica pravna prednica tožeče stranke, ne pride v poštev denacionalizacija, saj tudi tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala, da je bila ta polovica dejansko podržavljena (tožeči stranki ni bil zaplenjen).
Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska člen 10, 10/2-3.
leasing vozila - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kasko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti voznika - regres zavarovalnice
V tem sporu so bile odločilnega pomena ugotovitve, da je bil lastnik vozila tožničin zavarovanec, da mu je tožnica škodo poravnala, da je nastala škoda posledica toženčeve vožnje in da je do škode prišlo zaradi toženčeve vinjenosti med vožnjo. Toženec je vozil sicer kasko zavarovano vozilo, ki ga je dobil za vožnjo od svoje žene, ki je bila zakupojemalka in zato zavarovanka iz kasko zavarovanja. Ker pa je toženec povzročil škodo kot voznik zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, nastala škoda ni imela kritja v kasko zavarovanju ter je zavarovalnica, ki je škodo poravnala oškodovancu, upravičena do izterjave poravnane škode od voznika.
privatizacija stanovanj - namensko zgrajena stanovanjska hiša (dom za upokojence) - privatizacija stanovanj iz stanovanjskega sklada SPIZ - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe
Za razrešitev spora je pomembna ugotovitev, da je bila stanovanjska hiša, v kateri se nahaja sporno stanovanje, v celoti namensko zgrajena za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov in da ima poseben status. Ugotovitev o posebnem statusu navedenega objekta sta sodišči nižjih stopenj podprli s projektno in gradbeno dokumentacijo o namensko zgrajenih prostorih v hiši, kot so klubski prostori za upokojence in invalide, dve pisarni, bife, sejna dvorana in čajna kuhinja ter tudi na podlagi listinske dokumentacije o lastništvu toženke. Na namembnost in status objekta v pomenu določbe prvega odstavka 128. člena SZ ne more vplivati revizijsko poudarjanje, da je bilo nekaj stanovanj prodanih posameznim stanovalcem.
SZ člen 39, 39/3, 41, 41/1, 56, 56/1. ZPP (1977) člen 40, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2.
najem stanovanja - obvezne sestavine najemne pogodbe - smrt najemnika - sklenitev najemne pogodbe z ožjimi družinskimi člani najemnika - neuporaba stanovanja - tožba na izselitev - revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Obvezna sestavina najemne pogodbe je po prvem odstavku 41. člena SZ med drugim tudi navedba imena in priimka oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljali stanovanje. Zato upoštevanje te zakonske določbe ne pomeni razširjujoče razlage prvega odstavka 56. člena SZ, po katerem mora lastnik stanovanja, če najemnik stanovanja umre, skleniti najemno pogodbo z zakoncem najemnika ali osebo, s katero je najemnik živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti oziroma z enim od ožjih družinskih članov, navedenih v najemni pogodbi.
Pravica ožjega družinskega člana iz prvega odstavka 56. člena SZ do sklenitve najemne pogodbe z lastnikom stanovanja po smrti najemnika, ne pomeni apriornega upravičenja. Ne zadostuje samo dejstvo, da je bil ožji družinski član naveden v najemni pogodbi, ampak je moral skupaj z najemnikom tudi uporabljati stanovanje. Pravilni so torej razlogi obeh sodišč, da morata biti izpolnjena kumulativno oba pogoja.
Kakšno ravnanje je še v mejah dovoljenega silobrana, je stvar vsakega konkretnega primera in torej tudi dokaznega postopka v pravdi. Zato mora sodišče enakovredno obravnavati ravnanje obeh udeležencev v škodnem dogodku, vzroke za njuno ravnanje, škodo, ki je grozila in škodo, ki je nastala. Presoditi mora torej vse subjektivne in objektivne okoliščine primera. Med te okoliščine spada zlati presoja o sorazmerju med intenzivnostjo napada in obrambe, v zvezi s tem pa tudi primerjava primernosti sredstev, ki sta jih uporabila oba udeleženca, pa tudi presoja o sorazmerju med dobrino, ki je bila z napadom ogrožena in dobrino, ki je bila v obrambi poškodovana.
revizija - dovoljenost revizije - obnova postopka - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če revizija ni dovoljena proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o samem tožbenem zahtevku, ne more biti dovoljena proti sklepu sodišča druge stopnje, izdanem v obnovitvenem postopku v isti pravdni zadevi.
Obe pravdni stranki sta časovno omejeni, do kdaj si v premoženjskopravnih sporih, v katerih predmet spora ni denarni zahtevek, lahko zagotovita pravico do revizije: tožnik z ustrezno oznako vrednosti spora v sami tožbi, toženec pa z ugovorom v odgovoru na tožbo ali na pripravljalnem naroku v okoliščinah iz tretjega odstavka 40. člena ZPP/77.
SZ člen 54, 54/2, 58, 155, 155/1. ZSR člen 5, 6, 6/1.
izpraznitev stanovanja - tožba na izselitev ožjega družinskega člana - pravica uporabnika do drugega primernega stanovanja - primerno stanovanje kot pravni standard
SZ posebnih določb o varstvu ožjih družinskih članov v razmerju do lastnika ali najemnika stanovanja v zvezi z uporabo stanovanja, ne vsebuje (v nasprotju s prejšnjim ZSR, ki je tako varstvo urejal v 6. členu). Zato je glede na splošne določbe in določbe o stanovanjskih najemnih razmerjih, navedenih v SZ, zaključiti, da v takih primerih kot je obravnavani, ne more biti podana pravna ovira za izpraznitveni zahtevek.
delovno razmerje pri delodajalcu - priznanje inovacije - izplačilo nagrade
Koristnega predloga pristojen organ ni sprejel in da tožena stranka tudi ni izvedla organizacijske spremembe službe Študija dela, ki bi izhajala iz prijave inventivnega predloga. Ker je iz določbe 29.
člena pravilnika o inventivni dejavnosti tožene stranke razvidno, da je osnova za izračun posebnega plačila - nagrade razlika med stroški pred in po realizaciji inventivnega predloga, to pomeni, da nerealiziran inventivni predlog ne more biti osnova za pripravo izračuna posebnega plačila oziroma izplačilo nagrade.
ZDSS člen 21. ZPP (1977) člen 35, 36, 37, 38, 39, 40, 382, 392.
plače in drugi prejemki - revizija - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
V obravnavani zadevi se z revizijo izpodbija pravnomočna sodna odločba v zvezi z višino obresti, kar je premoženjskopravni spor. Zato bi morala biti vrednost spornega predmeta v reviziji izračunana in jasno določena, kot to zahtevajo določila ZPP o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP), tako da bi bilo mogoče iz zneska zahtevanih zamudnih obresti ugotoviti skupni znesek oziroma vrednost spora v reviziji.
Ker to ni bilo pravočasno storjeno, tožnik ni izpolnil predpostavk za obravnavanje revizije po določilih 382. člena ZPP, zato je revizijsko sodišče na temelju 392. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
ZDR (1990) člen 103.URS člen 22. ZPP (1977) člen 5, 394, 394/1.
razrešitev direktorja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - postopek razrešitve - upoštevanje temeljnih načel pravdnega postopka
Ker se s sklepom o razrešitvi direktorja pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, posega v pravico, da svojo funkcijo opravlja do poteka mandata, je tudi v postopku razrešitve potrebno postopati po določbi 103. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR). Po tej določbi je smiselno uporabljati določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Zato je v postopku razrešitve upoštevati nekatera temeljna načela, ki sicer veljajo v pravdnem postopku. Eno temeljnih načel je načelo obojestranskega zaslišanja, s katerim je zagotovljena ustavna pravica do enakega varstva pravic.
Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9. ZZT člen 2, 2/1, 13, 16. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - delovno dovoljenje - disciplinski postopek - tujec - delovno razmerje pri delodajalcu
Tožena stranka je za relevantno dejstvo vedela že pred obravnavanjem tožničinega ugovora in pred dejansko odjavo tožnice iz delovnega razmerja, zato bi morala to dejstvo upoštevati, saj so bili izpolnjeni pogoji za nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri njej. Delovno dovoljenje tako ni bilo razlog, na podlagi katerega bi toženka lahko prekinila delovno razmerje s tožnico, če pa so bili za prenehanje delovnega razmerja odločilni drugi razlogi, postopek, ki ga je izvedla, ni bil v skladu z veljavnimi predpisi niti z mednarodnimi konvencijami. Po določbi 4. člena konvencije 158 MOD o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št.
15/92), delovno razmerje ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja (službe). Te razloge pa je dolžan dokazovati delodajalec (9. člen konvencije).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek
Po določbah 145a in 145b člena ZP bi bilo možno, da bi se člani koncerna dogovorili (torej vsaj obe toženi stranki), da se pristojnosti (zaradi skupnega pomena in upravljanja podjetij), glede vodenja disciplinskih postopkov in disciplinskga odločanja prenesejo na holding. Tak prenos bi bil možen, če bi bil določen v statutu podjetja. Vendar glede na dejanske ugotovitve v izpodbijani sodbi, ki jih v revizijskem postopku ni možno preizkušati (določba tretjega odstavka 385. člena ZPP), takega prenosa pristojnosti ni bilo. V 20. členu statuta drugotožene stranke je bila samo določba o pristojnostih zbora delavcev in imenovanju članov disciplinske komisije, nikjer pa ni določbe o prenosu pristojnosti. Zato organi prvotožene stranke niso bili pristojni za vodenje disciplinskega postopka in izrek disciplinskega ukrepa delavcu drugotožene stranke in je pravilna odločitev v izpodbijani sodbi, da izpodbijani sklepi prvotožene stranke v disciplinskem postopku zoper delavca drugotožene stranke niso bili v skladu z veljavnimi predpisi.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - nevarna stvar - deljena odgovornost
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni izpolnjeval pogojev, ki jih v skladu z veljavno zakonodajo morajo izpolnjevati delavci, ki delajo v gozdarstvu z motorno žago, saj za to ni imel izpita, kar je toženec vedel, kljub temu pa je tožniku takšna dela dopuščal. Sodišče je prav tako ugotovilo, da je tožnik že večkrat prej delal z žago. Imel je večletne izkušnje, vendar pa pri delu, pri katerem se je poškodoval, ni ravnal v skladu s temi izkušnjami, temveč malomarno. Ob upoštevanju dejstva, da je toženec dopuščal tožniku opravljati delo brez predpisanega izpita, sodišče ugotavlja, da je toženec s tem kršil zakonska določila 44. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list RS, št. 47/86), po katerih mora odgovorna oseba delodajalca delavca stalno nadzorovati ali delavec med delom ravna po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih. Po določilih 2. odstavka 177. člena ZOR je tisti, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca samega, česar revident v sodnem postopku ni mogel dokazati. Toženec je uspel dokazati, da je tožnik deloma kriv za škodo, zato je po določilih 3. odstavka 177. člena ZOR deloma prost odgovornosti za škodo, ki je nastala tožniku ob podiranju drevja, kar je nevarna dejavnost.
ZDSS člen 21, 21/2. ZPP (1977) člen 35, 36, 37, 38, 39, 40, 382, 392, 392/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - revizija - dovoljenost revizije
V obravnavani zadevi se z revizijo izpodbija pravnomočna sodna odločba v zvezi delom glavnice in z višino obresti, kar je premoženjskopravni spor. Zato bi morala biti vrednost spornega predmeta v reviziji izračunana in jasno določena, kot to zahtevajo določila ZPP o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP). Ta je iz tožbe razvidna in vrednost spora v reviziji ne bi bila neznana, če bi za odločitev v reviziji ostajala sporna le glavnica. Ker pa so v reviziji sporne tudi zamudne obresti, bi tožeča stranka morala obresti izračunati, tako da bi bilo mogoče iz preostalega, nepriznanega dela glavnice ter zneska zakonitih zamudnih obresti ugotoviti skupni znesek oziroma vrednost spora v reviziji.