določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožnica v delovnem razmerju na sodišču
Okoliščina, da je tožnica redno zaposlena pri Okrajnem sodišču na Ptuju, pomeni glede na vsebino spora in prostorsko povezanost ter majhnost obeh sodišč na Ptuju tehten razlog iz 67. člena ZPP. Navedeno dejstvo utegne pri nasprotni stranki povzročiti dvom v nepristranskost sojenja.
Sodniki morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, ne glede na poklic oziroma funkcije pooblaščencev pravdnih strank.
Dejstvo, da je tožena stranka pooblastila za zastopanje pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dolgoletnega okrajnega sodnika ne sme in ne more vplivati na sojenje, zlasti pa to ni tehten razlog za določitev drugega okrožnega sodišča.
ZOR člen 67, 67/1, 73, 348. ZPP (1977) člen 219, 220.
dokazi in izvajanje dokazov - neposredni dokazi - posredni ali indicijski dokazi - pogodba o delu - oblika pogodbe
Zakon o pravdnem postopku res ne ureja posebej neposrednih in posrednih dokazov, pač pa to razliko pozna pravna teorija. Pri tem je treba opozoriti, da ne gre za neposredno ali posredno (n.pr. po zaprošenem sodniku) izvedene dokaze, temveč za dokaze, s katerimi se neposredno ugotavljajo pravno relevantna dejstva, in za tiste, iz katerih sodišče samo sklepa na obstoj pravno relevantnih dejstev. O teh teorija govori kot o posrednih ali indicijskih dokazih.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Niti tožeča stranka v tožbi, niti tožena stranka v odgovoru na tožbo, nista navedli vrednosti spornega predmeta. Zato predpostavke za dovoljenost revizije niso izpolnjene.
ZPP (1977) člen 8, 319, 319/2, 494, 494/1.ZS člen 101, 101/1-3, 102, 102/1.
postopek v gospodarskih sporih - sodnik posameznik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme strank - predlog za preložitev naroka
Po določilu prvega odstavka 494. člena ZPP sodi sodnik posameznik v sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne preseda 150.000,00 SIT. Toda ta določba ni prišla več v poštev glede na novejše določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19/94 do 24/98, kratko ZS) o pristojnosti sodišč. Po določilu prvega odstavka 102. člena ZS vodi postopek in sodi oziroma odloča na okrožnih sodiščih sodnik posameznik tudi v gospodarskih sporih (za katere je sicer pristojno okrožno sodišče po določbi točke II.3. člena 101 ZS), razen če zakon določa, da sodi senat. Ta izjema pa ni že navedena določba 494. člena ZPP.
Krvno sorodstvo, zakonska zveza ali svaštvo med sodnikom in stranko, njenim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem je razlog za izločitev sodnika (tretji odstavek 70. člena ZPP/99) in ne za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99.
ZPPSL člen 114, 114/2, 158, 160, 160/1, 160/2, 160a.ZOR člen 277.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravno mnenje - poplačilo upnikov - stečajni postopek - priviligirane terjatve delavcev - izhodiščne plače - zamudne obresti od neizplačanih plač
Zamudne obresti od neizplačanih plač delavcev stečajnega dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, niso priviligirane terjatev po drugem odstavku 160. člena ZPPSL.
ZZZDR člen 50, 81. ZZP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/3.
dolžnost preživljanja zakonca - revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sodišče druge stopnje ni kršilo ZPP, ko je dokazno oceno sodišča prve stopnje dopolnilo s svojim sklepanjem o načinu življenja in sposobnostih tožnice za urejanje svojih stvari.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 13, 13/2. Dopolnilni pogoji za kombinirano kolektivno zavarovanje delavcev v delovnih in drugih organizacijah za primer nezgode in smrti zaradi bolezni KOL-B-88.ZOR člen 913, 913/3.
dokazno breme - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera - dopolnilni zavarovalni pogoji - plačilo zavarovalne premije - obvestilo o zapadlosti premije
Upravičenec mora ob nastopu zavarovalnega primera dokazati nezgodo in lastno upravičenje iz zavarovalne pogodbe.
Če gre za dogovor o mesečnem plačilu premije za vsakega posameznega zavarovanca (v obravnavanem primeru za štiri), veljajo splošni pogoji (3. odstavek 10. člena), saj v dopolnilnih pogojih ni drugih specialnih določb. Dolžnost obvestila o zapadlosti premije s priporočenim pismom, je urejena v 3. odstavku 913. člena ZOR.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - različna merila za povišanje cen v različnih conah
Zoper odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi veljavnega Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini P. (Uradni vestnik občin O. in P., št. 21/94), že zaradi različnih objektov v drugih conah, v upravnem sporu ni mogoče uspeti z ugovorom o neupravičeni uporabi različnih meril pri povišanju cene po m2 za hidroenergetske objekte (7. člen), za katero je v skladu z 58. členom ZSZ določeno plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - pravična odškodnina kot pravni standard - enotna sodna praksa - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - načelo enakosti pred zakonom
V Republiki Sloveniji sodišča pri odločanju o odškodnini za nepremoženjsko škodo najprej individualizirajo stopnjo tožnikovega trpljenja, nato pa ga objektivizirajo in naredijo dokazno oceno o obsegu škode. Sledi uporaba pravnega standarda pravične odškodnine, pri kateri se sodišče najprej odloči o tem, ali je za ugotovljeni obseg škode sploh mogoče prisoditi denarno odškodnino, nato pa določi ustrezen denarni znesek. Pri primerjavi podobnih primerov iz sodne prakse med seboj, je treba zato natančno presojati podobnost dejanskih stanov posameznih primerov in široka analogija ni dopustna.
Nižji sodišči sta prisodili odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti tudi zato, ker sta upoštevali, da bodo bolečine tožnika ovirale tudi pri rekreativni športni dejavnosti. Toda to ni pravno priznana škoda, ker 200. člen ZOR zahteva, da posledice dosežejo tolikšno stopnjo bolečin in trajanja, da opravičujejo prisoditev denarne odškodnine kot satisfakcije. V konkretnem primeru se oškodovanec še vedno ukvarja s športom, le malo težje in ne tako zelo dolgo in intenzivno, kot se je ukvarjal doslej. Poleg tega bo z leti svojo mladostno aktivnost itak usmeril tudi na druga področja in zaradi manjše intenzivnosti pri izvajanju rekreativnih športnih dejavnosti ne bo imel resnih duševnih posledic.
Dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti je lahko višja od zakonsko določene. Zakonsko določena obrestna mera zamudnih obresti se uporabi samo takrat, kadar se stranki obveznostnega razmerja ne dogovorita drugače.
sposobnost biti stranka - pravna osebnost - pridobitev lastnosti pravne osebe - sprememba firme
Z vpisom v sodni register pridobi gospodarska družba po določilu prvega odstavka 3. člena ZGD pravno osebnost. V pravnem prometu nastopa in posluje družba s firmo kot svojim imenom, kot to sledi iz prvega odstavka 12. člena ZGD. Z morebitno spremembo firme pravna sposobnost družbe ni v ničemer prizadeta.
Če statut d.d. določa, da se sklic skupščine objavi v določenem dnevniku, se sicer sklic skupščine lahko objavi tudi v Ur.l.RS. Ta objava pa ne nadomesti objave sklica v dnevniku, določenem v statutu. Zato so sklepi sprejeti na skupščini, katere sklic je bil objavljen samo v Ur.l.RS, nični.
preživljanje otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca - sodba - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave
Toženčeva trditev, da bi morali sodišči upoštevati, da se bo v kratkem zvišala najemnina za njegovo stanovanje, je zmotna. Če bi nižji sodišči to storili, bi kršili časovne meje pravnomočnosti. Po 304. členu ZPP 1977 razsodi sodišče tedaj, ko je dejansko stanje v zadevi dovolj pojasnjeno, da se lahko izda sodba. Izdana sodba se nanaša na tisto dejansko in pravno stanje, kot je obstajalo na koncu zadnje ustne obravnave. Poznejših sprememb ne zajema, ker ni mogoče predvideti vseh sprememb in okoliščin, ki bodo nastale.
ZOR člen 319, 319/2, 1107, 1107/2. Splošne uzance za blagovni promet uzanca 21.
prodaja - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - vsebina naročilnice - navidezno pooblastilo - kraj izpolnitve obveznosti - iskovine - uzance
Glede na določilo 21. uzance Splošnih uzanc za blagovni promet pismeni naročili X. vežeta toženo stranko, ker sta na naročilnicah žiga tožene stranke v glavi in pri podpisu, obe sta običajno podpisani in se nanašata tudi na blago - zelenjavo, s katero obe stranki trgujeta v okviru registrirane dejavnosti. Iz računov tudi izhaja, da se promet nanaša na običajno vrsto in količino blaga.
Tožeča stranka tedaj ni imela razloga, da bi zahtevala še posebno pooblastilo za naročanje zelenjave.
ZDen člen 3, 4, 5, 56.ZNP člen 7, 7/1, 37.ZS člen 109, 110, 110/2.
denacionalizacija - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - vrnitev premoženja - pogodba namesto razlastitve - pravna mnenja
Po prvem odstavku 7. člena ZNP sodišče opravi narok le, če je to predpisano z zakonom, ali če oceni, da je to za postopek potrebno. Posebni zakon, ki ureja denacionalizacijo, ne predvideva obveznega naroka in ker narok tudi ni bil potreben, saj je sodišče lahko odločilo na podlagi navedb predlagateljice in predloženih listin, ne gre za očitane bistvene kršitve postopka.
Na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bilo sprejeto pravno mnenje, po katerem podlaga iz 5. člena ZDen velja le za tiste pravne posle, ki so bili sklenjeni v času veljavnosti predpisov, zajetih v 3. in 4. členu ZDen.
ZOR člen 177, 177/1, 177/2, 179. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 394, 394/1. ZZNPSR člen 1, 2, 3, 4, 4/1, 5, 5/1.URS člen 23. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
revizija - objektivna odgovornost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za revizijo - povzročitev škode - pravica do sodnega varstva - oprostitev odgovornosti - odgovornost proizvajalca stvari z napako - promet z živili - okužba s salmonelo - zakonitost in pravilnost sodbe - pravica do poštenega sojenja
Glede na uzakonjeno objektivno odgovornost proizvajalca za stvari z napako (179. člen ZOR) potrošniku ni treba dokazovati konkretne storitve ali opustitve v proizvodnem procesu, ki je povzročila napako proizvoda. Proizvajalec mora dokazati, da napaka v proizvodnji ni bila mogoča in da je osnovni vzrok v okoliščinah, za katere ne odgovarja.
povrnitev gmotne škode - podlage odškodninske odgovornosti - škoda, povzročena po divjadi - odgovornost lovske organizacije - denarna odškodnina
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da mora lovska organizacija, ki upravlja lovišče, po 68. členu Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (ZVGLD, Ur.l.SRS, št. 25/76) preprečevati škodo, ki jo divjad napravi premoženju ali ljudem in ugotovitvi, da tožena stranka ni poskrbela za postavitev prometnega znaka, ki bi opozarjal na divjad na cesti, sta nižji sodišči pravilno uporabili tudi materialnopravna določila Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89) in po 71. členu ZVGLD toženi stranki naložili povrnitev škode na avtomobilu, ki je v lasti tožeče stranke.