delovno razmerje pri delodajalcu - procesne možnosti uveljavljanja nasprotne tožbe in pobotnega ugovora - obstoj pravde
Ista terjatev se zato ne more uveljavljati istočasno dvakrat, enkrat ugovarjati v pobot in drugič uveljavljati s tožbo, saj bi to na eni strani lahko zmanjševalo pravno varnost, po drugi strani pa bi bilo v nasprotju z načelom procesne ekonomije.
ZDR (1990) člen 90, 90/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa - sodni postopek - materialno pravo - dejansko stanje
Za ugotovitev, da je revident huje kršil delovne obveznosti po določbi 4. točke 84. člena Pravilnika ne more zadoščati ugotovitev, da je očitno zanemaril delovne zadolžitve oziroma si jih je po svoje razlagal, saj bo treba ugotoviti, katere so te zadolžitve, ki naj bi jih zanemaril in kakšne so bile ali bi lahko bile posledice zaradi zanemarjanja teh zadolžitev. Šele, če se bo ugotovilo in obrazložilo oba konstitutivna elementa hujše kršitve delovne obveznosti, bo mogoče zaključiti, ali so bili izpolnjeni pogoji za preklic pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja (drugi odstavek 90. člena ZDR).
ZTPDR člen 62, 63, 63/2. Kolektivna pogodba za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo člen 10.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - vabilo na obravnavo in zaslišanje pred disciplinskim organom
Tožnik na sejo disciplinskega organa ni bil vabljen, kar tudi zahteva določba 62. člena ZTPDR, niti ni bil pred disciplinskim organom zaslišan (drugi odstavek 63. člena ZTPDR). Zato so dane kršitve zakona, tudi če ne upoštevamo, da tožena stranka v svojih aktih ni uredila načina vodenja disciplinskega postopka, čeprav bi ga morala (določba 10. člena kolektivne pogodbe za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, Uradni list RS, št. 14/91), dovolj za zaključek, da je bil disciplinski postopek zoper tožnika voden v nasprotju z veljavnimi predpisi in da je bil zato nezakonit.
ZDR (1990) člen 89. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9.
neupravičen izostanek z dela - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Določila 89. člena ZDR določajo, da se disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče za hujše disciplinske kršitve le, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen, ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces v organizaciji oziroma pri delodajalcu ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje organizacije oziroma delodajalca. Po določilih 4. in 9. člena Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 (Uradni list SFRJ, št. 4/84, Mednarodne pogodbe, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe št. 15/92) mora delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi resnega razloga, dokazati, da je bila odpoved zakonita, ker v zvezi z disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja pomeni, da mora dokazati, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji, ki jih določa zakon za izrek takšnega ukrepa. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je razvidno, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica s svojim ravnanjem povzročila katero izmed škodnih posledic disciplinske kršitve, ki jih navaja 89. člen ZDR. Tožena stranka sodbe sodišča prve stopnje sploh ni izpodbijala zaradi napačne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je mogoče v revizijskem postopku preveriti pravilnost uporabe materialnega prava le ob upoštevanju takšnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS05164
SZ člen 117, 117/1, 117/3, 117/5, 119, 120.ZOR člen 27, 183, 210. ZSR člen 2, 2/1, 4.
privatizacija stanovanj - kontrahirna dolžnost - obveznosti kupca - vsebina zahteve za odkup stanovanja - odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe - povrnitev škode - vrnitev najemnine - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - prodaja garaže - pomožni stanovanjski prostori - zakup
Zahteva za odkup stanovanja mora biti določna, to je vsebovati mora navedbo predmeta nakupa (ki se lahko nanaša le na stanovanje, na katerem je imel privatizicijski upravičenec stanovanjsko pravico) in izbiro pogojev plačila kupnine (iz drugega in tretjega odstavka 117. člena oziroma 119. in naslednjih členov SZ). Le taka zahteva omogoča lastniku stanovanja, da v predpisanem 30 dnevnem roku po vloženi zahtevi oblikuje ponudbo za sklenitev prodajne pogodbe, ki je sklenjena s trenutkom, ko privatizacijski upravičenec ponudbo sprejme. Pri tem je še pomembno, da pravno predstavlja stanovanje nedeljiv materialnopravni pojem (po definiciji 2. člena SZ so sestavni del stanovanja tudi pomožni prostori) ter je zato stanovanje praviloma v pravnem prometu kot celota. To pa pomeni dalje, da kadar so pomožni prostori sestavina določenega stanovanja, ne morejo biti proti volji prizadetih v pravnem prometu samostojno, tako kot tudi ne stanovanjski prostori iz prvega odstavka 2. člena SZ brez pomožnih prostorov, kadar jih imajo.
Pravna ureditev sklepanja prodajnih pogodb za stanovanja po privatizacijskih določbah SZ pomeni specialno ureditev, ki jo je treba upoštevati v primeru kršitve kontrahirne dolžnosti lastnika stanovanja. Utemeljenosti tožbenega zahtevka za povrnitev plačane (neprofitne) najemnine zato, glede na ugotovljeno dejansko podlago odločanja, niti ni mogoče obravnavati po določbah ZOR (ne po 183. ne po 210. in naslednjih členih).
Ker je toženka odklonila prodajo stanovanja zato, ker je tožnik terjal odkup stanovanja skupaj z garažo, je pravilen sklep, da toženkina odklonitev prodaje ni bila protipravna in da zato ne more odgovarjati za sporno škodo, ki naj bi nastala tožniku v posledici odklonitve zahtevane prodaje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS04774
ZOR člen 371, 378, 378/1-1, 759, 759/1.SZ člen 22, 22/1, 22/5, 24, 24/4, 28, 29, 146, 146/2. ZPP (1977) člen 7, 7/1, 408, 408/1. ZSG člen 51, 51/1. ZIP člen 21, 21/2, 35, 35/1, 55a, 55a/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - izvršba na podlagi verodostojne listine - izpisek iz overjenih poslovnih knjig - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravna narava verodostojne listine - dokazi - upravljanje v večstanovanjskih hišah - obratovalni stroški - naročilo - obveznosti naročitelja - povrnitev stroškov prevzemniku naročila - zastaranje - splošni zastaralni rok - enoletni zastaralni rok - pravno mnenje
Kadar je v primeru, ko gre za izterjavo obratovalnih stroškov večstanovanjske hiše (četrti odstavek 24. člena SZ) od posameznega etažnega lastnika, treba opredeliti pogodbeno razmerje, ki je podlaga obveznosti etažnega lastnika, kot pogodbo o naročilu (po XVIII.
poglavju ZOR), tedaj je treba pritrditi stališču, da za terjatve iz 759. člena ZOR velja splošni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
ZUS člen 1, 1/1, 1/3, 34, 34/1-1.ZUstS člen 1, 1/3, 43, 48.
začasna odredba - narava akta ustavnega sodišča - sodna pristojnost
Ne glede na to, ali ustavno sodišče določbe zakona razveljavi po 43. členu ZUstS ali pa ugotovi neskladnost z Ustavo RS po 48. členu tega zakona, ima njegova odločitev naravo splošnega akta in ne posamičnega akta. Zato tudi opustitev uskladitve zakona z ustavo ni ne posamični akt in ne posamično dejanje, ki bi ga bilo mogoče nadomestiti s sodno odločbo.
Članstvo v Kulturbundu, v katerega so Nemci sprejemali le pripadnike nemške narodnosti po merilih, ki so jih sami določili, je po presoji sodišča zadostna podlaga za dejansko ugotovitev nemške narodnosti osebe. Domnevo o nelojalnosti pa se lahko izpodbija, vendar le z navajanjem in dokazovanjem konkretnih okoliščin, ne zgolj s pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami.
ZIL člen 19, 19/1-9. Madridski aranžma o mednarodnem registriranju znamk člen 5. Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine člen 6, 6-1.
zavarovanje blagovne in storitvene znamke - kratica države
Bistveno je, da prepoved zavarovanja znamke, ki vsebuje kratico imena kakšne države, določa zakon (9. točka 1. odst. 19. čl. ZIL), ki ni v nasprotju z določbami 1) 6 ter člena Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, saj 6. člen te konvencije določa, da pogoje za prijavljanje in registracijo tovarniških ali trgovskih znamk določi vsaka država s svojo nacionalno zakonodajo; možnost omejitve varstva znamke skladno z navedeno konvencijo izhaja tudi iz Madridskega aranžmaja o mednarodnem registriranju znamk (5. člen).
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - stvarna pristojnost upravnih organov - odločanje o stvari iz sodne pristojnosti
Tožena stranka je, kljub citiranju določb o pristojnosti upravnih organov, samo ugotovila, da gre v konkretnem primeru za prostovoljno dogovorjen prenos lastnine in da takega prenosa ni mogoče šteti za prisilno podržavljenje. S takim stališčem je samo kršila določbe o pristojnosti po ZDen.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija - dostop do sosednje parcele
Ni stvar lokacijskega postopka določitev in ureditev dostopa do sosednje parcele. Določitev, kje natanko bo potekala služnostna pot in kakšna bo, je stvar dogovora samih strank, ne pa upravnega organa v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - meje pooblastil odločanja denacionalizacijskega organa
Denacionalizacijski postopek ni izvršilni postopek, s katerim bi se izvedla arondacijska odločba oz. zakupna pogodba, sklenjena med razlaščenko in Agrokombinatom.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 13, 13/2. Dopolnilni pogoji za kombinirano kolektivno zavarovanje delavcev v delovnih in drugih organizacijah za primer nezgode in smrti zaradi bolezni KOL-B-88.ZOR člen 913, 913/3.
dokazno breme - splošni zavarovalni pogoji - nezgodno zavarovanje - nastanek zavarovalnega primera - dopolnilni zavarovalni pogoji - plačilo zavarovalne premije - obvestilo o zapadlosti premije
Upravičenec mora ob nastopu zavarovalnega primera dokazati nezgodo in lastno upravičenje iz zavarovalne pogodbe.
Če gre za dogovor o mesečnem plačilu premije za vsakega posameznega zavarovanca (v obravnavanem primeru za štiri), veljajo splošni pogoji (3. odstavek 10. člena), saj v dopolnilnih pogojih ni drugih specialnih določb. Dolžnost obvestila o zapadlosti premije s priporočenim pismom, je urejena v 3. odstavku 913. člena ZOR.
ZPP (1977) člen 8, 319, 319/2, 494, 494/1.ZS člen 101, 101/1-3, 102, 102/1.
postopek v gospodarskih sporih - sodnik posameznik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme strank - predlog za preložitev naroka
Po določilu prvega odstavka 494. člena ZPP sodi sodnik posameznik v sporih, v katerih vrednost spornega predmeta ne preseda 150.000,00 SIT. Toda ta določba ni prišla več v poštev glede na novejše določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19/94 do 24/98, kratko ZS) o pristojnosti sodišč. Po določilu prvega odstavka 102. člena ZS vodi postopek in sodi oziroma odloča na okrožnih sodiščih sodnik posameznik tudi v gospodarskih sporih (za katere je sicer pristojno okrožno sodišče po določbi točke II.3. člena 101 ZS), razen če zakon določa, da sodi senat. Ta izjema pa ni že navedena določba 494. člena ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Niti tožeča stranka v tožbi, niti tožena stranka v odgovoru na tožbo, nista navedli vrednosti spornega predmeta. Zato predpostavke za dovoljenost revizije niso izpolnjene.
ZPPSL člen 114, 114/2, 158, 160, 160/1, 160/2, 160a.ZOR člen 277.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravno mnenje - poplačilo upnikov - stečajni postopek - priviligirane terjatve delavcev - izhodiščne plače - zamudne obresti od neizplačanih plač
Zamudne obresti od neizplačanih plač delavcev stečajnega dolžnika v višini izhodiščnih plač, določenih s kolektivno pogodbo, niso priviligirane terjatev po drugem odstavku 160. člena ZPPSL.
ZZZDR člen 50, 81. ZZP (1977) člen 354, 354/2-13, 385, 385/3.
dolžnost preživljanja zakonca - revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sodišče druge stopnje ni kršilo ZPP, ko je dokazno oceno sodišča prve stopnje dopolnilo s svojim sklepanjem o načinu življenja in sposobnostih tožnice za urejanje svojih stvari.
Krvno sorodstvo, zakonska zveza ali svaštvo med sodnikom in stranko, njenim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem je razlog za izločitev sodnika (tretji odstavek 70. člena ZPP/99) in ne za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99.
ZPP (1977) člen 286, 286/1, 293, 293/4, 488, 495, 495/4.
postopek v gospodarskih sporih - vročanje - vabilo za narok - rok za pripravo na narok
Določba četrtega odstavka 293. člena oziroma prvega odstavka 286. člena ZPP o 8 dnevnem roku za pripravo na narok, velja tudi za postopek v gospodarskih sporih (488. člen ZPP). Tudi iz določil tretjega in četrtega odstavka 495. člena ZPP o možnostih hitrega in poenostavljenega vabljenja strank na glavno obravnavo ne izhaja, da bi pri tem sodišču ne bilo treba spoštovati omenjenega roka 8 dni.
pridobitev lastninske pravice - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - ženitna pogodba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Dedne in ženitne pogodbe tudi v času, ko z zakonom niso bile prepovedane, niso predstavljale podlage za neposredno pridobitev lastninske pravice. Premoženje, ki ga je imel zapustnik do svoje smrti, je njegov sopogodbenik iz dedne in ženitne pogodbe le podedoval.