povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Vsakdo ima pravico do tega, da se njegovo ime uporablja pravilno.Toda kršitev te pravice ne pomeni nujno škodnega delikta, ki bi imel za posledico odškodninsko odgovornost kršitelja. V obravnavanem primeru sodbi prve in druge stopnje ugotavljata, da je imela toženka utemeljen razlog verjeti v pravilnost tega, kar je rekla.
revizija - dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o nepristojnosti
Sklep o nepristojnosti okrožnega sodišča za obravnavanje nasprotne tožbe je sklep, s katerim se postopek pravnomočno ne konča. O nasprotnem tožbenem zahtevku (sedaj tožbenem zahtevku) v obravnavani zadevi še sploh ni bilo odločeno. Zoper takšen sklep zato revizija že po 1. odstavku 400. člena ZPP ni dovoljena.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - upravičenost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do kontradiktornega postopka
Glede na majhno število dokaznih sredstev, ki jih je imelo na voljo sodišče prve stopnje, bi moralo sodišče druge stopnje preizkusiti, ali je sodišče prve stopnje res neutemeljeno zavrnilo predlog, naj se zasliši priča škodnega dogodka.Nedopustna zavrnitev dokaznega predloga je namreč kršitev pravice do izjave v postopku kot elementa pravice do kontradiktornega postopka.
Spor je začel tožnik najprej besedno in nato še z udarci. S tem je toženca izzval, da mu je udarec vrnil. Pri takih ugotovitvah, ko je besedni in dejanski spopad začel tožnik in je toženec le reagiral, je razmejitev krivde med strankama v razmerju pol - pol, pravilna.
Za priznanje statusa civilnega invalida vojne kot civilne žrtve vojne je pomemben pogoj ozemlja RS, bodisi vezanost okvare na vojno na istem ozemlju. Glede na zakonsko ureditev je pomembno ozemlje sedanje RS, ne pa teritorij Kraljevine Jugoslavije kot nekdanje države, razen v primeru "pokritosti" sedanjega teritorija RS s takratnim delom ozemlja nekdanje države.
Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS 1946) člen 1, 1/2-9, 3, 3/1, 3/2-2, 3/3.
nedovoljena špekulacija - zaplemba premoženja - uporaba določb Zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže po odločbi Ustavnega sodišča RS
Za kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 3. čl. ZTŠS se ni zahtevalo, da bi moral storilec doseči nesorazmerno premoženjsko korist, temveč je zadoščalo, da je bilo dejanje storjeno s takšnim namenom.
Kazen zaplembe premoženja se je lahko izrekla le, če je s kaznivim dejanjem nedovoljene špekulacije dejansko nastala hujša posledica za družbo, ki je morala biti ugotovljena in v sodbi tudi opisana.
ZPP (1977) člen 71, 71-6, 250, 254, 254/1, 254/2, 254/6.
dokazi in izvajanje dokazov - izvedenec - izločitev izvedenca - rok za uveljavitev zahteve za izločitev
Stranka, ki šele ob zaslišanju izvedenca ugotovi, da je ta kakorkoli povezan z nasprotno stranko, mora zahtevati njegovo izločitev takoj in ne šele v pritožbi.
vojaško stanovanje - tožba na izselitev - sprememba tožbe - zmanjšanje tožbenega zahtevka - vrnitev v prejšnje stanje - zagotovitev druge enakovredne nepremičnine
Če je tožena stranka od nekdanje SFRJ pridobila stanovanjsko pravico sodišče ne bi smelo v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Toženka bi sporno stanovanje sicer morala izprazniti, vendar šele potem, ko bi ji tožeča stranka dala na razpolago prejšnje stanovanje ali stanovanje, ki bi bilo temu enakovredno.
Revizijsko sodišče mora v tem revizijskem postopku obravnavati dejansko in pravno podlago spora v času sojenja na prvi stopnji, ko je toženka prebivala v nezakonito dodeljenem stanovanju. Tedaj še ni bilo jasno, ali bo preselitev v prejšnje stanovanje mogoča, še manj pa, kakšno bo (če bo sploh potrebno) stanovanje, ki ga bo morala tožeča stranka ponuditi toženi stranki kot enakovredno prejšnjemu. Revizijsko sodišče le opozarja, da tudi če bo do tega prišlo, tožena stranka ne bo mogla uspeti zgolj z ugovori o škodljivosti preselitve za njeno življenje in življenje njenih otrok.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o hišnem priporu
Glede na določbo 4. odst. 420. čl. ZKP je v kazenskem postopku, ki ni pravnomočno končan, možno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti (ZVZ) samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora. Navedena ureditev izključuje širjenje ZVZ na katerikoli drug ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku. ZVZ zato ni dovoljena zoper pravnomočen sklep v zvezi s hišnim priporom in jo je potrebno zavreči.
ZPP (1977) člen 196, 196/3, 196/4, 311, 313/1.ZOR člen 206, 413.
združitev pravd - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Obstoj predpostavk materialnega ali formalnega sosporništva ni pogoj za združitev dveh pravd po prvem odstavku 313. člena ZPP.
ZOR je v 413. členu zakonil domnevo solidarnosti več dolžnikov za izpolnitev deljive pogodbene obveznosti iz gospodarske pogodbe, če ni drugačnega dogovora (a contrario: domnevo deljene izpolnitve deljive obveznosti, če ni izrecnega dogovora o solidarnosti izpolnitve, če ne gre za gospodarske pogodbe).
Podlaga za solidarno odgovornost dolžnikov za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, je 206. člen ZOR.
Vožnja mora biti varna in izvajana z običajno pazljivostjo. Če gre za služnost brez vsakih omejitev, mora biti služnostna pot prosta tudi za morebitne vožnje s tovornjakom. Prepoved parkiranja vozil na služnostni poti je ob takšni dejanski in pravni podlagi ustrezno sredstvo za varstvo tožnikove služnostne pravice.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 45, 45/1, 50, 50/2, 51, 51/1, 52, 52/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - stopnja krivde - prehitra vožnja skozi mestno križišče
Prekoračitev dovoljene hitrosti za 55% oziroma primerne za skoraj 70%, in to pri vožnji skozi mestno križišče, pomeni precej hujšo kršitev in s tem stopnjo krivde, kakor pa dejstvo, da tožnica ni presodila pravilno hitrosti bližajočega se vozila na razdalji nad 50 metrov. Tako da pravilna uporaba omenjene določbe drugega odstavka 178. člena ZOR rezultat porazdelitve odgovornosti strank v razmerju 30:70.
S sodbama prve in druge stopnje ni bilo sojeno izven ali preko zahtevka, temveč je bilo odločeno o zahtevku, kakršnega je uveljavljala tožeča stranka. Ker je bilo z izpodbijanima sodbama toženi stranki naloženo tolarsko plačilo, s predhodno pravnomočno sodbo pa je bilo razsojeno o plačilu v tuji valuti, ne gre za odločanje o že razsojeni stvari.
lokacijsko dovoljenje - upravičenost do razpolaganja z zemljiščem
Pri notarju overjeno odpisno dovoljenje in pravnomočna delna odločba o denacionalizaciji sta dokazili o pravici razpolaganja z zemljiščem, čeprav lastninska pravica še ni vknjižena v zemljiški knjigi.
negatorna tožba - posest - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - določenost tožbenega zahtevka
Ker morajo sodišča soditi v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP) in v okviru uveljavljenih dejstev in dokazov (drugi odstavek 7. člena ZPP), sta sodišči nižjih stopenj lahko spor pravdnih strank reševali le v tako po pravdnih strankah začrtanem okviru. Tožnica namreč ni opisala velikosti parcele št. 883 in ne podrobneje določila dela te parcele, na katerem je toženka (ki naj bi po podatkih spisa sekala nekje na sredini in v globino 15 metrov) opravila sporno sečnjo. Ker je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, so bile njegove pomanjkljivosti glede prostorskega opisa posega, ki je bil sicer na območju parcelne št. 883 k.o..., nepomembne. To pa pomeni dalje, da so se ugotovitve o sečnji oziroma posegu in posesti, lahko nanašale le na prostorsko neopisan del parcelne št. 883, ki pa je bil v naravi ugotovljen (to je lociran tako glede kraja posega kot izvrševanja posesti na tistem delu).
Reklamna brošura zavarovalnice ni ponudba za sklenitev pogode, ker ne vsebuje bistvenih sestavin zavarovalne pogodbe.Brošura je le povabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji in zavarovalnico zavezuje le k sklenitvi zavarovalne pogodbe v eni od ponujenih in nato od tožeče stranke izbranih zavarovalnih kombinacij.
prodaja nepremičnine - oblika pogodbe - konvalidacija
Iz pisne pogodbe, sklenjene v letu 1968, je pomotoma izpadel zapis o prodaji spornih zemljišč tožniku, da pa je ta pomota bila določno popravljena z dopolnilom (aneksom) med tožnikom in toženčevim očetom dne 3.12.1984. Ker je bil pokojni I. Č. nepismen, navedeni listini sicer ne izpolnjujeta pogojev veljavnosti iz določbe 72. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Vendar pa je njuna dokazna vrednost nesporna s stališča ugotovitve veljavnosti pogodbe, ki ne zadošča opisanemu pogoju, če sta stranki kljub temu izpolnili obveznosti, ki so iz pogodbe nastale (73. člen ZOR).
izločitev sodnika višjega sodišča - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - posebna pritožba - odločanje o izločitvi
Po petem odstavku 73. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) je dovoljena posebna pritožba proti sklepu, s katerim se zavrne predlog za izločitev višjega sodnika. O njej po 1. točki 37. člena in po prvem odstavku 38. člena ZPP odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.
ZD člen 142.ZOR člen 451. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
posojilo - vrnitev posojila - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - pogodba o pristopu k dolgu - sklenitev pogodbe - pogajanja
Dediči so odgovorni le za zapustnikove dolgove (142. člen Zakona o dedovanju), na taki pravni podlagi pa so lahko odgovorni za sporni dolg dediči pokojnega L. K. ml. (kar pa toženci niso).
Med tožnikom in prvotoženko ni prišlo do sporazuma, ki bi mogel predstavljati pogodbo o pristopu k dolgu. Po določilu 451. člena ZOR lahko stopi tretji v zavezo poleg dolžnika v primeru, če se tretji zaveže upniku, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev. Ker ugotovljeno dejansko stanje ni dajalo podlage za uporabo navedene pravne podlage (saj so med tožnikom in prvotoženko potekala le pogajanja, ki niso pripeljala do sporazuma), tožnikov zahtevek ni utemeljen niti na 451. členu ZOR.