inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - retroaktivna veljavnost
Toženka je ugovor tožnika, da so bili objekti postavljeni v času veljavnosti Odloka, tj. pred 10. 8. 2013, zavrnila z utemeljitvijo, da iz vpogleda v posnetke "Google maps" iz časa julij 2013, izhaja, da takrat na sporni lokaciji še ni bilo gradbene ograje, kot tudi ne oglasnih objektov. Te ugotovitve, tj. da julija 2013 objekti še niso bili postavljeni, tožnik v pritožbi ni prerekal. Že iz tega razloga njegove spremenjene trditve, da naj bi objekte postavil med 1. in 10. 8. 2013, niso prepričljive. Tožnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - pooblaščenec
Za postopek v zvezi z zahtevo za ponovni postopek veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnik je v upravnem postopku možnost aktivno sodelovati, zato ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da njegove pravice pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bile ustrezno varovane, ker ni imel pooblaščenca in ker bi mu toženka odrekla pravico do izjave. Nenazadnje tožnik tudi ne pojasni, kaj bi v upravnem postopku, če bi imel pooblaščenca, še navedel oziroma katere pravice bi še uveljavljal, pa jih zaradi njegove odsotnosti ni. Enako tudi ne navede, kaj bi še (dodatno) izjavil pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi to možnost imel in kako bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost.izpodbijane odločitve.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - kršitev hišnega reda - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - pravica do zagovornika - začasna odredba
Pred zaslišanjem glede ukrepa omejitve gibanja, bi tožnika morala opozoriti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika. Ker ga ni, mu je pri odvzemu prostosti kršila procesno jamstvo, ki mu gre na podlagi 19. člena Ustave. Gre za kršitev, ki je sodišče ne more odpraviti.
omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa
Toženka je nevarnost pobega tožnika in neustreznost izreka milejšega ukrepa utemeljila z ugotovitvami, da tožnik ni upošteval odločbe o vrnitvi, čeprav je bil opozorjen na posledice takega ravnanja, da v RS biva nezakonito in da nima nobenih dokumentov, ki so nujno potrebni za odhod iz RS.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna prošnja - poziv na dopolnitev prošnje - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev BPP in ker kljub pozivu toženke na njeno dopolnitev v danem mu roku in do izdaje izpodbijanega sklepa pomanjkljivosti ni odpravil, česar tožnik v tožbi ne prereka, je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu o zavrženju nepopolne prošnje zakonita.
davčna izvršba - pravica do izjave - izvršljivost izvršilnega naslova - skrajšani ugotovitveni postopek - potrdilo o izvršljivosti
Potrdilo o izvršljivosti, s katerim je opremljen zadevni izvršilni naslov, ki se izvršuje, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se dejstva, ki so v njem potrjena, v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP štejejo za dokazana. Potrdilo o izvršljivosti pa se v postopku davčne izvršbe ne more izpodbijati, pač pa se lahko izpodbija le pri organu, ki je potrdil izvršljivost, torej v posebnem postopku.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - pravica do doma
Gradbeni inšpektor ni bil dolžan preverjati skladnosti sedaj obstoječega objekta z gradbenim dovoljenjem, pač pa le preveriti, ali je tožnik spoštoval izvršljivo inšpekcijsko odločbo in objekt odstranil. Pri tem pa je ugotovil, da temu ni bilo tako. To, da tožnik objekta do izdaje izpodbijanega sklepa ni odstranil, je razvidno iz zapisnika gradbenega inšpektorja o kontrolnem pregledu in izdelanih fotografij, tožnik pa dejstva, da objekta ni odstranil, tudi ne zanika.
ZTP člen 25b, 25c, 27, 27/2. ZUP člen 9, 9/3, 10, 138.
dostop do tajnih podatkov - varnostni zadržek - kaznivo dejanje - pravica do izjave v postopku - odločanje upravnega organa po prostem preudarku
Bistveno za sprejeto odločitev je predstavljal sprejeti zapisnik z generalnim direktorjem policije, glede katerega se tožnik tekom postopka sploh ni mogel izjasniti. Pravica do izjave je namreč ena izmed temeljnih pravic poštenega postopka, načelo kontradiktornosti pa je eno temeljnih načel upravnega postopka. Organ mora pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP).
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - zavrženje vloge - pravdna sposobnost stranke
Tožnica za odločitev v zadevi relevantnih dejstev v tožbi ne prereka. Tožnica tako ne prereka ugotovitev toženke, da je bila njena prošnja ob vložitvi nepopolna, da jo je toženka ustrezno pozvala k dopolnitvi ter da prošnje v postavljenem roku (ali kasneje, do izdaje izpodbijanega sklepa) ni dopolnila. V bistvenem tožnica v tožbi pojasnjuje zgolj svoje zdravstvene in socialne okoliščine, ki pa z vidika presoje zakonitosti ravnanja toženke pri zavrženju tožničine prošnje (do vsebinske obravnave katere pred toženko še ni prišlo) niso relevantne. Tožnica sicer navaja tudi, da zaradi zdravstvenih razlogov in strahu ni pravočasno odgovorila, pri čemer pa bi s tem povezane okoliščine (kolikor je mogoče razumeti, da se nanašajo na toženkin poziv k dopolnitvi vloge) lahko predstavljale kvečjemu razloge za predlog za vrnitev v prejšnje stanje oz. za obnovo postopka, ki bi ju tožnica v skladu s 103. členom oziroma 266. členom ZUP lahko vložila pri toženki, ne predstavljajo pa razlogov, ki bi jih tožnica lahko uspešno uveljavljala v zvezi s presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - obseg preizkusa
Po presoji sodišča je organ za BPP v tem primeru pravilno ocenil, da je zadeva očitno nerazumna. Iz izpodbijane odločbe namreč izhaja - in tega tožnik ne prereka -, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, ZSV 36/2024 z dne 18. 6. 2024. Nadalje je nesporno, da v prošnji za BPP (poleg podatka o vročitvi sodbe) tožnik ni navedel nobenih pritožbenih razlogov zoper navedeno sodbo, in kar ni storil niti po naknadnem pozivu organa za dopolnitev prošnje za BPP. Organu za BPP tako že (a prima vista) ni mogoče očitati, da je presegel meje oziroma obseg preizkusa zadeve, saj je lahko povsem utemeljeno zaključil, da je vložitev pritožbe, brez konkretizacije razlogov za njeno vložitev, očitno nerazumna. Tožbeni očitki, da organ ne loči med utemeljenostjo in nerazumnostjo pritožbe, kot tudi, da je s tako odločitvijo presegel svojo pristojnost oziroma se spustil v sodno vejo oblasti, tako ne vzdržijo sodne presoje.
ZDavP-2 člen 146, 146/2. ZUP člen 229, 229/1. ZBPP člen 46.
davčna izvršba - stranka v postopku - RS kot stranka v postopku - pravica do pritožbe - formalni preizkus pritožbe
ZBPP jasno loči obveznosti in pravice Republike Slovenije od obveznosti in pravic pristojnega organa za BPP. Prvi tožnik je tako organ, ki preko svoje predsednice in strokovne službe odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in opravlja druga strokovna in administrativna opravila, ni pa (končni) upravičenec iz materialnega razmerja. To je po izrecnih določbah ZBPP država, torej Republika Slovenija. Pravico do pritožbe ima oseba, ki je (dejansko) imela položaj stranke postopka pred organom prve stopnje (formalni kriterij). Ne gre torej zgolj za to, kateri subjekt bi moral imeti položaj stranke kot upravičeni predlagatelj v skladu s 46. členom ZBPP, temveč kateri subjekt je tak položaj dejansko imel.
Kot upnik je v predlogu davčne izvršbe navedena Republika Slovenija, brez nadaljnjih identifikacijskih podatkov, kot sta matična številka ali naslov. Tako zgolj na podlagi (nepopolne) označbe upnika v predlogu ni mogoče zanesljivo sklepati na to, ali je upnik država ali njen organ, ki v svojem imenu nosi naziv "Republika Slovenija".
odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - status kmeta - prednostni upravičenci do nakupa
Treba je ugotoviti, ali kmetijska dejavnost za A. A. pomeni glavno dejavnost, ob tem da je - ob izvajanju te dejavnosti - še zaposlen kot pek. Ugotoviti je torej treba, dohodek iz katere dejavnosti pomeni zanj poglavitni vir za preživljanje, kateri dohodek je v relevantnem letu večji.
Če izvršilni naslov vsebuje več (denarnih in nedenarnih) obveznosti, je glede na določbe 224. člena ZUP potrebno za vsako od njih ugotoviti izvršljivost.
Organ, ki je izdal sklep o izvršbi, in sodišče ne smeta presojati postopka do izdaje izvršilnega naslova ali njegove pravilnosti ali celo posegati v njegovo vsebino.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - nujna zadeva - tek roka med sodnimi počitnicami - prepozna tožba
Tožnica s sklicevanjem na sodne počitnice ne more uspeti. V obravnavanem primeru gre za nujno zadevo na podlagi izrecne določbe četrtega odstavka 34. člena ZBPP, ki v tretji povedi določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Ravnanje sodišča v takih primerih prav tako izrecno predpisuje tretji odstavek 83. člena ZS, po katerem v nujnih zadevah procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami.
vračilo trošarine za energente - vračilo trošarine za komercialni namen - dokazovanje - dokazno breme - verodostojna listina - evidence
V konkretnem primeru ni bistvo očitka davčnih organov tožniku v samem načinu njegovega poslovanja, torej v dejstvu, da tožnik ročne sprotne evidence, ki nastanejo ob iztokih in vtokih goriva na mestu točenja, prepiše na nov list papirja in nato v računalniško vodeno tabelo ter trošarino uveljavlja na podlagi prepisanih evidenc. Po presoji sodišča je bistvo očitka v dejstvu, da zaradi uničenja sprotnih evidenc v zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, kako je tožnik prišel do podatkov v tabelah, ki jih je priložil zahtevku, prav tako pa tožnik z ostalimi listinami ni uspel dokazati izpolnjenosti vsebinskih pogojev za vračilo dela trošarine iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1.
Ker dve dodatni točki ne bi spremenili končne odločitve o podelitvi koncesije (razlika v točkah med strankama je 7 točk), je sodišče v zvezi z merilom iz VII. točke Javnega razpisa le navedlo argumente obeh strank, presoje pa ni opravilo, saj ne bi spremenila odločitve glede podelitve koncesije v občini B.
ZUP člen 6, 9, 281, 281/1. ZZDej člen 42, 44a. URS člen 155.
časovna veljavnost - uporaba veljavnega predpisa - ex tunc učinek - obrazloženost odločbe - pravica do izjave - dodelitev koncesije
Pri (ponovnem) odločanju upravnega organa je po odpravi prvostopenjske odločbe sicer praviloma treba uporabiti predpis, ki je veljal v trenutku izdaje prejšnje odločbe, vendar to pravilo ne velja, če se je v vmesnem času materialni predpis spremenil ali je prenehal veljati, saj načelo zakonitosti upravne organe (prve in druge stopnje) zavezuje, da morajo odločati po trenutno veljavnih predpisih, razen če iz narave upravne zadeve ali samega predpisa izhaja drugače. Ustava RS namreč v okviru 155. člena varuje le pridobljene pravice posameznika, zato se ni mogoče absolutno zanašati na nespremenljivosti pravne ureditve, posebno če je sprememba namenjena varstvu javnega interesa. Upravni organ je ravnal pravilno, da je uporabil ZZDej, ki je veljal v času ponovnega odločanja.
Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Laško (2012) člen 4, 6, 9, 10. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
socialni spor - enkratna denarna pomoč - denarna pomoč - nepristojnost upravnega sodišča - sklep o nepristojnosti
Tožnik je vložil tožbo zaradi odprave odločbe občinske uprave, da ni upravičen do dodelitve enkratne denatne pomoči, da saj je bila vlagatelju že odobrena pomoč za kritje stroška pogreba ter pomoč po smrti družinskega člana iz naslova izredne denatne socialne pomoči s strani pristojnega centra za socialno delo in se mu za isti namen občinska denarna socialna pomoč ne more dodeliti.
Ker gre za odločanje o pravici do socialnega prejemka (denarne pomoči), katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca in je za priznanje pravice do tega prejemka odločilen (tudi) premoženjski cenzus, je sodno varstvo zagtovoljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno sodišče, ne upravno sodišče.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica več ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o tožbi in s tem pravovarstvene potrebe, saj si z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja. Izpodbijani akt je že odpravljen skupaj z njegovimi pravnimi posledicami (ga ni), zato s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja oziroma ga še izboljšati.