ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 62. ZDavP-2 člen 73, 74, 74/3.
davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - nepriznani odhodki - navidezen pravni posel - računi - missing trader - fiktivni račun - pomanjkljiva obrazložitev
Tožnik je v dokaznem postopku davčnemu organu predložil sporne račune in svoje izdane račune, ki so povezani s spornimi računi. Poleg navedenaga je tožnikov zakoniti zastopnik pri davčnemu organu podal izjavo na zapisnik in v njej navedel, "da blago nabavijo, račun pa prejmejo naknadno, ko je material že vzgrajen in plačal. Glede načina kontakta z družbami tipa "missing trader" je pojasnil, da trgovski potniki hodijo po terenu in ponujajo blago, telefonirajo, predlagajo kataloge, vzorce. Šele nato se naročniki odločijo, od koga bodo kupili. Okoliščine poslovanja s temi družbami niso odstopale od poslovanja z drugimi. Gradbeni dnevniki se vodijo tam, kjer je tehnični prevzem objekta ali kjer to stranka zahteva. Tožnik ni imel indicev, da gre za "missing trader" družbe." Prvostopenjski organ se do teh navedb ni opredelil.
Prvostopenjski organ po eni strani navaja zaključek, da je izkazan tožnikov subjektivni element, torej da tožnik ne izpolnjuje vseh kumulativno navedenih zakonskih pogojev za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka DDV, za kar se sklicuje na 62. člen ZDDV-1, po drugi strani pa navaja, da iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da gre za fiktivne račune in navidezne posle, ki po tretjem odstavku 74. člena ZDavP-2 ne vplivajo na obdavčenje (prav tako stran 24 obrazložitve izpodbijane odločbe). Glede na navedeno, ni jasen nosilni razlog in pravna podlaga za izpodbijano odločitev glede priznavanja pravice do odbitka DDV, saj se davčni organ sklicuje na več različnih pravnih podlag, za katere pa so relevantna drugačna dejstva.