koncesija - podelitev koncesij - veterinarska služba - javni razpis - merila za izbor koncesionarja - (ne)zakonitost razpisnih pogojev
Po presoji sodišča ni jasno, kako naj bi pri podelitvi koncesije, dodeljeni za območje, manjše od cele upravne enote, prednost pomenila okoliščina, da je izbrani koncesionar prijavil večje območje, na katerem je pripravljen nuditi koncesijske storitve.
Glede na prednostno merilo iz VII. poglavja javnega razpisa, ki omogoča ovrednotenje prijave veterinarske organizacije na območje ene cele upravne enote, za katero se v posamezni zadevi podeljuje koncesija in v kateri nima sedeža, zaradi hkratne prijave še na območje druge cele upravne enote, v kateri ima sedež, glede na območje dodeljene koncesije po presoji sodišča ni v razumni povezavi z dodeljeno koncesijo. Tako merilo zato tako, kot je uporabljeno, ni sorazmerno in dopušča diskriminatorno obravnavo.
ZUP člen 154, 154/1. ZVO-1 člen 9, 10, 20, 20/12. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 19, 19/2, 21, 21/3, 29, 32, 32/1, 40, 40/1.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - okoljevarstveno dovoljenje - ogled - ustna obravnava - pravica do izjave
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali je tožena stranka pri določitvi količin odpadne embalaže za obdobje od 1. 1. 2021 do dne 23. 4. 2021 upoštevala pravila prej veljavne Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo glede izjeme, da lahko proizvajalci odpadne embalaže sami zagotovijo prevzemanje odpadne embalaže (če so vpisani v evidenco individualnih sistemov ravnanja za odpadno embalažo ali če njihova letna količina embalaže presega 15.000 kg) in pojasnila, za kakšno odpadno embalažo gre, torej ali gre pri vseh zbranih količinah komunalne odpadne embalaže v tem obdobju za komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izvajanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO).
Tožeča stranka bi morala imeti možnost biti vabljena, da pri ogledu sodeluje, ker se je na njem odločalo o njenih obveznostih oziroma se je ugotavljalo dejansko stanje, na podlagi katerega je bila izdana odločba, s katero je bil izrečen inšpekcijski ukrep zoper njo. Tožena stranka je tožeči stranki sicer omogočila, da se o zadevi izjavi, vendar ji ni omogočila udeležbe na ogledih niti ni izvedla ustne obravnave, ki je po določbi 154. člena ZUP v primeru oprave ogleda obvezna.
Ni nastopilo relativno zastaranje, za katerega je določen 5 letni zastaralni rok, saj so tek zastaranja pravice do izterjave pretrgala uradna dejanja davčnega organa z namenom izvršbe, o katerih je bil tožnik obveščen.
Najstarejša obveznost, ki bremeni tožnika v tej točki izreka, je izvršljiva 16. 6. 2011, izpodbijani sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan 24. 5. 2021, torej pred iztekom 10 let v zvezi z zastaranjem pravice do izterjave po sedmem odstavku 126. člena ZDavP-2.
dohodnina - obresti na denarne depozite - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - davčni rezident - dohodnina od dohodka iz kapitala
Tožnik je v postopku ves čas zatrjeval, da je imel sklenjeno zgolj eno od teh osmih pogodb, in sicer pogodbo, s katero je za obdobje od 5. 5. 2014 do 6. 11. 2014 vezal znesek 662.938,37 EUR, za kar naj bi, po njegovih trditvah, prejel znesek 12.980,76 EUR. Sodišče pa ugotavlja, da tožnik ni predložil nobenega dokazila, s katerim bi dokazoval svojo trditev, da v letu 2014 na transakcijske račune, ki jih je imel odprte, ni prejel nakazil zneskov, kot izhajajo iz izpiskov A. 1 - 9 za leto 2014, medtem ko je prvostopenjski organ ta dokazila pridobil, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, toženka pa jih je v tem upravnem sporu tudi predložila sodišču.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da se tožnik za namene Konvencije šteje za davčnega rezidenta Slovenije, ima Slovenija po prvem odstavku 11. člena Konvencije pravico, da obdavči ta dohodek. Obdavčitev obresti, ki jih prejmejo fizične osebe, ureja ZDoh-2, ki pa ne določa davčne oprostitve za tožnikov primer, torej za obresti, ki izvirajo iz premoženja, ki je bilo ustvarjeno z opravljanjem službe diplomata.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - sodno varstvo
Ker glede na citirane določbe ZBPP za dodelitev BPP v nesodnem postopku ni podlage v zakonu, je toženka ravnala pravilno, ko je tožnikovo prošnjo zavrnila.
ZBPP člen 7, 7/1, 26, 26/1, 26/1-3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kršitev pravice do izjave - izvensodno reševanje sporov - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Toženka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo in katere je toženka navajala v izpodbijani odločbi, zato je (tudi) po presoji sodišča tožniku kršena tako pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, iz katerega med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku.
Brezplačna pravna pomoč se lahko po ZBPP dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave.
upravni spor - stranka v upravnem sporu - tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija) - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
V zadevi ni sporno, da tožnica ni bila stranka ali stranska udeleženka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, s katero je bil inšpekcijski zavezanki (ki ni tožnica) izrečen inšpekcijski ukrep, zato ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnice v tem upravnem sporu.
davek od premoženja - oprostitev plačila davka - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče pritrjuje stališču tožnika, da iz zakonskega besedila 162. člena ZDO ne izhaja, da bi bil pogoj za začasno davčno oprostitev plačila davka od premoženja za prve lastnike novih stanovanjskih hiš oz. stanovanj in garaž, za 10 let (kar zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu organu) prijavljeno stalno prebivališče niti dejansko bivanje prvega lastnika v zadevni nepremičnini, za katero se uveljavlja začasna oprostitev navedenega plačila davka. Oprostitev je uvedena kot osebna oprostitev in se zato prizna le prvim lastnikom, ne pa nasploh novim lastnikom, ki niso prvi lastniki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek - posebni ugotovitveni postopek
Kadar je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dajensko stanje, ugotovljeno s strani organa, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka in je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke, ni mogoče odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopu v skladu s 144. členom ZUP, ker je treba zaradi zavarovanja njenih pravic ali koristi stranko zaslišati oz. ji dati možnost, da se stranka o novo ugotovljenem dejstvu, ki je drugačno od tistega, ki ga je sama navajala, izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - neobrazložena odločba
Izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ BPP sprejel odločitev. V izpodbijani odločbi je glede izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP namreč le navedeno, da je prosilka pred domačimi sodišči izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in zatrjuje kršitev pravice, ki je zavarovana z EKČP, sklep najvišjega državnega sodišča (Ustavno sodišče RS) pa je bil izdan 4. 4. 2024 in tako štiri mesečni rok za vložitev pritožbe še ni iztekel.
Prosilec za brezplačno pravno pomoč ni pravni strokovnjak in prav zato prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči - za dodelitev pravnega strokovnjaka, ki bo to napravil. Ni mogoče kar takoj šteti, da je zadeva, za katero je vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravn pomoči nerazumna, če v prošnjo za brezplačno pravno pomoč ni opredeljeno pravno vprašanje oz. niso konkretno navedeni razlogi za vložitev pravnega sredstva. Zato je potrebno določbe ZBPP glede verjetnosti za uspeh razlagati upoštevaje načelo sorazmernosti in na način, da ne pride do nedopustnega posega v pravica do pravnega sredstva, torej je potreben restriktiven pristop.
odvetništvo - disciplinski ukrep zoper odvetnika - sodno varstvo - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Upravno sodišče lahko na podlagi konkretnih okoliščin primera pride do zaključka, da ima tožena stranka, oziroma disciplinski organ, ki lahko izreče sankcijo odvzema pravice opravljati odvetniški poklic javno pooblastilo in da je v konkretni zadevi izpodbijana odločba oblastveni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Disciplinski ukrep odvzema opravljati odvetniški poklic se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti in tožena stranka je odločila, da je tožnica odgovorna za hujšo kršitev dolžnosti iz 6. točke 77.b. člena Statuta OZ, kar pomeni, da je v zadevi odločal nepristojen organ, ne glede na to, kakšna je bila izrečena sankcija. Namesto, da bi o predmetni sankciji na drugi stopnji odločalo Vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov oziroma da bi na prvi stopnji o odgovornosti in sankciji za hujšo kršitev iz 6. točke 77. b člena Statuta odločalo disciplinsko sodišče v sestavi dveh sodnikov Vrhovnega sodišča in treh odvetnikov, je na drugi stopnji odločala Disciplinska komisija II. stopnje v sestavi dveh odvetnikov in predstavnice Ministrstva za pravosodje.
ZBPP člen 8, 8-5. ZPP člen 67, 82. ZUS-1 člen 11, 12. ZS člen 106.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba pravice - postavitev začasnega zastopnika - delegacija pristojnosti
ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča takšna izključitev dodeljevanja BPP ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Tožnik se ne izreka za homoseksualca, prav tako je na zaslišanju pred toženo stranko navajal, da zaradi homoseksualnih spolnih odnosov ni imel težav v državi izvora. Iz nobene njegove izjave ni razvidno, da bi bil deležen dejanj preganjanja v državi izvora, kot jih določa 1. A člen Ženevske konvencije in so tudi navedena v 26. členu ZMZ-1.
Predložene informacije sicer izkazujejo verjetnost, da je preganjanje homoseksualcev v Nigeriji, torej v tožnikovi državi izvora, posledica pripadnosti določeni družbeni skupini, ki temelji na skupni značilnosti, ki predstavlja tako posebno identiteto, da jih okolica dojema kot drugačne. Sodišče pa ne sprejema navedbe tožnika, da bi bil v primeru vrnitve v državo izvora v očeh okolice prepoznan kot pripadnik LGBTIQ+ skupnosti zaradi preteklih homoseksualnih spolnih praks.
Tožnik se ni čutil ogroženega v državi izvora zaradi spolnih praks v katere je bil vpleten v nogometni akademiji. Niti ni zapustil države izvora zaradi teh spolnih praks ampak zaradi želje po igranju nogometa v Španiji, kot je ugotovila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožnik je navajal, da je bil navedene spolne odnose prisiljen, oz., da v njih ni sodeloval po lastni izbiri. Vendar pa iz njegovih izpovedb ne izhaja, da je bil v teh odnosih vključen element sile in s tem prisile. Tega tožnik ni niti zatrjeval. Sodišče ugotavlja, da je pravilna ugotovitev tožene stranke, da je bil namen teh odnosov transakcijske narave, ker je tožnik želel, po lastni izjavi, kariero nogometnega igralca v Evropi in je zato pristal na homoseksualne spolne odnose.
davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna cena
V obravnavani zadevi je tožnik kapital pridobil na podlagi odplačne pogodbe z mamo in pogodbeno dogovorjeni znesek kupnine, četudi je bil nižji od tržne vrednosti kapitala, je bil njegov vložek v pridobljeni kapital.
Korekcija vrednosti kapitala ob odsvojitvi na njeno tržno vrednost, kadar je pogodbeno določena vrednost nižja, pa je ureditev, ki sledi ureditvi, da se z davkom od dobička od odsvojitve kapitala obdavčuje tudi neodplačna odsvojitev kapitala (darilo), pri kateri po naravi stvari ne pride do realnega povečanja premoženja darovalca.
upravni spor - molk organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Ker ni podana pristojnost organa, da (vsebinsko) odloči o taki zahtevi, tudi ne more nastopiti molk organa, zato mu sodišče ne more naložiti, da naj o tem odloči.
dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - športni dosežki - izjemen dosežek - predčasna pokojnina
Ker je treba položaj uživalca starostne in predčasne pokojnine z vidika upravičenosti do dodatka po ZDPIDŠ obravnavati enako, je treba zaradi načela pravne enakosti ob uporabi zakonske analogije po presoji sodišča 4. člen ZDPIDŠ razlagati tako, da omogoča tudi odmero dodatka za uživalca predčasne pokojnine. V nasprotnem primeru bi prišlo do neenakega obravnavanja bistveno podobnih položajev, prav tako ne bi bil zasledovan cilj zagotavljanja socialne varnosti. Gre namreč za zapolnitev pravne praznine, ko mora sodišče od posamičnega urejenega primera sklepati na neurejen primer, ki se po svojih sestavinah v celoti ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanja, a jim je vendar tako podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost določeni družbeni skupini - istospolna usmerjenost - preganjanje - prosilec iz Alžirije
V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o ponavljajočih se dejanjih, ki bi bila tako resne narave, da bi dosegala standard preganjanja, kot je opredeljen v prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZMZ-1.
ZPOmK-1 člen 6, 6/1, 7, 15, 15/2, 21. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 3, 3/1, 12. ZUP člen 9, 10, 154, 237, 237/2, 237/2-3.
Če toženka dokaže, da je prišlo do pretoka relevantnih informacij, tj. če konkurent namene ali prihodnje ravnanje na trgu razkrije konkurentu oziroma je ta najmanj prejemnik takega razkritja, se domneva, da so podjetja prejete informacije uporabila pri svojem, temu ustreznem ravnanju na trgu. Zato je na podjetju dokazno breme, da dokazuje, da je vzrok za usklajeno ravnanje drugje. Toženka bi lahko pretehtala vsebino in verodostojnost izpovedi I. I. šele, ko bi ga zaslišala.
V nacionalnem pravu ni podlage za to, da bi se dokaz z zaslišanjem priče izvedel s tem, da se prebere njena izjava. Pisna izjava priče pride v poštev le v primeru iz tretjega odstavka 71. člena ZUP, ki določa, da lahko organ, če dovoljuje narava zadeve, prepusti povabljenemu, da do določenega dne da potrebno pisno izjavo, namesto da bi prišel osebno.
Vrhovno sodišče, je že presodilo, da se mora sklepanje o vzporednem vedenju kot posledici usklajenega ravnanja vsiljevati z določeno logično nujnostjo iz dejstev, ki jih ugotovi toženka. Da bi to sklepanje lahko zgradila, mora ustrezna dejstva dovolj natančno ugotoviti, pri čemer pa med njimi ne sme biti logičnih nedoslednosti. Po drugi strani je dovolj, da podjetje, ki naj bi skupaj z drugimi ravnalo usklajeno, dokaže obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila toženka, prikažejo v drugi luči, v kateri bi lahko razlago iz izpodbijane odločbe nadomestila tudi kakšna drugačna razlaga.
Na podlagi udeležbe podjetja na protikonkurenčnem sestanku se vzpostavi domneva nezakonitosti te udeležbe, za izpodbijanje katere mora to podjetje dokazati javno distanciranje, ki ga morajo kot takega dojemati tudi drugi udeleženci. Vendar se v skladu s sodno prakso Splošnega sodišča in SEU javno distanciranje zahteva kot nujni dokaz za ovrženje domneve, da je podjetje sodelovalo pri kršitvi zgolj v zvezi z udeležbo podjetja na tajnih sestankih, pri čemer pa se tako distanciranje ne zahteva vedno za dokaz prenehanja udeležbe pri kršitvi.
Toženka ni ugotavljala konkretnega ekonomskega interesa tožnice za udeležbo pri usklajenem ravnanju, kar bi v konkretnem primeru morala. Z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno je zagrešila bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZBPP člen 8, 8-1, 24. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - pravno priznana škoda - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Utemeljene so tožbene navedbe o tem, da je toženka zmotno uporabila določbo prve alineje 8. člena ZBPP in da ni pravilno in popolno ugotovila ne obrazložila okoliščin, vsled katerih je mogoče skladno s to določbo dodeliti BPP. Prva alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Iz navedene določbe izhaja, da mora prosilec za BPP ne le zatrjevati, pač pa tudi s stopnjo verjetnosti dokazati, da mu je s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve nastala pravno priznana škoda.
Prav tako so utemeljene navedbe tožnice, da imajo vse izpodbijane odločbe zelo skope razloge glede t.i. objektivnega (vsebinskega) pogoja, ki mora biti podan za dodelitev BPP, oziroma teh razlogov sploh nimajo. Ker v nobeni od izpodbijanih odločb toženka ni navedla, kakšno je konkretno protipravno ravnanje, ki se očita obdolžencem, iz njih ni razvidno, na podlagi česa je zaključila, da naj bi šlo v obravnavnih zadevah za razumne zadeve oziroma da ima stranka z interesom v vseh kazenskih zadevah verjetne izglede za uspeh. Iz istega razloga iz izpodbijanih odločb tudi ni razvidno, na kakšni podlagi je toženka zaključila, da je vsaka od zadev pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj stranke z interesom oziroma da je zanjo pričakovani izid zadeve življenjskega pomena.
obrestna mera - višina obresti - datum začetka teka obresti
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/21-11 z dne 24. 10. 2024, objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 96/24 z dne 15. 11. 2024 odločilo, da 25. člen ZDavP-2J, s katerim je bila spremenjena določba 95. člena ZDavP-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 dalje, ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.