brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitna nerazumnost zadeve - mladoletnik - napačna uporaba materialnega prava
Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 454. člen ZKP-1 in na pogoje, pod katerimi mora biti mladoletniku dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Pri tem pa toženka zmotno meni, da je do BPP upravičen zgolj tisti mladoletnik, ki mu je predhodno že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti. Za takšno toženkino stališče v ZBPP ni podlage, saj ta predpis upravičenja do BPP (tudi v postopku, v zvezi s katerim je za BPP zaprosil tožnik) v ničemer ne veže na izpolnjevanje pogojev za dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, temveč izključno na izpolnjevanje pogojev, določenih v ZBPP. Toženkina razlaga nasprotuje tudi namenu dodeljevanja BPP po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Neksladna s takšnim namenom (ter načelom enakopravnosti) bi bila po presoji sodišča razlaga (za katero se zavzema toženka), v posledici katere bi bil mladoletnik, ki mu socialni položaj to omogoča, po zagovorniku lahko zastopan v vseh kazenskih postopkih proti njemu in ves čas postopka (kot to omogoča prvi odstavek 454. člena ZKP), mladoletnik, ki mu socialni položaj tega ne omogoča, pa zgolj v postopkih za kazniva dejanja, za katera je predpisana strožja sankcija.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - pravica do izjave
Med strankama je ostalo sporno vprašanje glede dejanskega prejema premoženja, saj tožniku v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bilo omogočeno, da se o tem izjavi. Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku omogočiti, da se izreče o pomembnih dejstvih za odločitev in mu omogočiti, da uveljavlja in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - začasna odredba - težko popravljiva škoda - pasivnost tožene stranke - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Po presoji sodišča je tožnik obstoj škode in njeno težko popravljivost v primeru izvršitve izpodbijane odločbe izkazal s stopnjo verjetnosti. V zahtevi za izdajo začasno odredbe je namreč obstoj težko popravljive škode utemeljeval z dejstvom, da bi mu nastala škoda z izgubo same vrednosti objekta, ter tudi s stroški rušenja objekta.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - senatno sojenje
Ravnanje obdolženega, ki se odpove senatnemu sojenju, s tem pa se zadeva sama po sebi ne spremeni po zahtevnosti postopka, ne more utemeljiti znižanja nagrade za delo odvetnika.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
davčna izvršba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - naslov za vročanje - fikcija vročitve - odredba - napaka
Pritožbi, ki ju je zoper izpodbijani sklep vložil tožnik, sta bili iz procesnih razlogov (kot prepozni) zavrženi, pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov vsebinsko sploh ni bila presojana, kar pomeni, da pritožbi zoper navedena sklepa nista bili vsebinsko izčrpani, akta, izdana v postopku na prvi stopnji, pa nista postala materialnopravno dokončna. V takšnem primeru zoper upravni akt, izdan v upravnem postopku na prvi stopnji, tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti, dokler stranka s tožbo uspešno ne izpodbije procesnih ovir za vsebinsko obravnavo pritožb oziroma dokler ne doseže odprave zadnje izdanega sklepa o zavrženju pritožbe.
Do napake je prišlo le v odredbi, ki je zapisana na sklepu, v kateri je bil kot naslov za vročanje pomotoma naveden napačen naslov Y. Ker pa navedena odredba ni bila realizirana (pisanje je bilo tožniku vročeno na pravilnem naslovu X.), navedena očitna pomota pri zapisu odredbe na sklepu na pravilnost vročanja ni imela vpliva.
GZ člen 43, 45. ZUreP-2 člen 2, 127, 133. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 4.
gradbeno dovoljenje - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes - integralni postopek - stavbna pravica - elaborat
Tožnik v upravnem postopku ni nastopal kot stranski udeleženec, temveč kot pooblaščenec drugih stranskih udeležencev, vendar mu je pritožbeni organ priznal lastnost stranskega udeleženca, ko je vsebinsko odločal o njegovi pritožbi, zato je tudi njegova tožba dopustna.
Določba, ki zahteva dokaz pravice graditi, je namenjena zaščiti javnega interesa, ne interesov lastnikov sosednjih nepremičnin. Gradbeno dovoljenje je izdano za industrijsko stavbo - kompostarno, sestavljeno iz montažne hale s tehnološko opremo za predelavo bioloških odpadkov. Tožniki napačno zatrjujejo, da kompostiranje ne sodi v pojem predelave bioloških odpadkov, saj Uredba o odpadkih to izrecno določa. Tožniki grajajo sklep o lokacijski preveritvi, ker ni bil izdan na pobudo investitorja, temveč lastnika zemljišč, vendar sodišče pojasnjuje, da je lokacijska preveritev instrument prostorskega načrtovanja, ki ga sprejme občina, ki ni vezana na posameznega investitorja.
Tožniki v zvezi z elaboratom zmotno menijo, da je elaborat lokacijske preveritve nazakonit zaradi odmikov, saj elaborat ni predpis in ni materialna podlaga za odločanje. Glede očitka tožnikov, da gradbeno dovoljenje ne vsebuje podatka o količini izhodne snovi, sodišče pojasnjuje, da je to vprašanje okoljevarstvenega dovoljenja, ne gradbenega dovoljenja. Glede manjkajočioh ekonomskih izračunov o upravičenosti naložbe, pa sodišče pojasnjuje, da to ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - exceptio illegalis - upravni postopek
Izjema, določena v 1. alineji prvega odstavka 20. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Slovenska Bistrica, ki temelji na razveljavljeni določbi prvega odstavka 59. člena ZSZ/84, nima zakonske podlage, zaradi česar je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni mogoče upoštevati.
Upravni organi instituta exceptio illegalis v načelu sicer ne morejo uporabiti, vendar pa je treba v primerih očitnih nezakonitosti (za kar gre tudi v obravnavni zadevi, ko se je o neobstoju zakonske podlage za izjemo od plačila nadomestila izreklo že Ustavno sodišče RS) dopustiti, da tudi organ, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi, sam izjemoma uporabi ta institut.
ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-2b, 3/3. ZDavP-2 člen 68, 74, 74/3, 74/4, 130, 130/1.
davek na motorna vozila - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni inšpekcijski nadzor - novo vozilo - davčna zloraba - izpolnjevanje pogojev - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
Za obdavčitev v tožnikovem primeru je bistveno, da davčni organ ugotovi, da je tožnik sporno vozilo pridobil, preden je imelo 6000 prevoženih kilometrov ali pred potekom šestih mesecev po datumu, ko je bilo prvič dano v uporabo, okoliščine iz kasnejših časovnih obdobij pa te ugotovitve lahko še potrdijo.
Kot izhaja iz vsega navedenega gre pri davčnem nadzoru posameznega področja poslovanja za neko vmesno vrsto nadzora, med davčnim nadzorom davčnih obračunov ter davčnim inšpekcijskim nadzorom. Pri tem pa se beseda "poslovanje" po presoji sodišča ne nanaša zgolj na subjekte, ki opravljajo (gospodarsko) dejavnost (nanje se nesporno nanaša, kot izhaja iz vseh primerov, ko bo takšen postopek prišel v poštev in ki so našteti v noveli ZDavP-2I, kot predstavljeno zgoraj), temveč tudi na subjekte, ki sklepajo pravne posle. Tožnik pa je svoje vozilo od češkega prodajalca nesporno pridobil na pravnoposlovni podlagi.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZOdv člen 6.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - tajnost odvetnikovih podatkov
V interesu javnosti je seznaniti se z določili o predmetu pogodbenega razmerja in vseh obveznostih, saj se šele z razkritjem celotne pogodbe lahko opravi presoja, ali bi lahko bilo razpolaganje z javnimi sredstvi za istovrstne storitve smotrnejše, če ne bi bila sklenjena obravnavana pogodba.
ŠOU A., ki mora na podlagi izpodbijane odločbe razkriti zahtevane podatke, nima dolžnosti varovanja odvetniške zasebnosti, saj ta zavezuje le odvetnike, ne pa državnih organov in oseb javnega prava, kadar so v razmerju stranke z odvetniki.
Odsotnost ureditve odvetniške zasebnosti v ZDIJZ kot izjeme od dostopa do informacij javnega značaja še ne pomeni, da je podana protipravna pravna praznina, saj so omejitve dostopa do informacij lahko določene tudi v področni zakonodaji, pri čemer jih mora tožena stranka upoštevati pri presoji izjem od dostopa do informacij javnega značaja.
Če bi bilo tožniku omogočeno, da izmed večjega števila aparatov v njegovi ponudbi, katerih naziv vsaj delno ustreza nazivu, navedenemu v ponudbi (nenazadnje pa tudi izmed vseh ostalih aparatov v njegovi ponudbi), naknadno (po poteku roka za predložitev ponudb) določi tistega, ki naj bi ga (že ves čas) dejansko želel ponuditi, bi bilo tožniku s tem omogočeno, da (v tem delu) poda novo ponudbo. To bi bilo v neskladju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, naročnik pa tožnika k takšni dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe tako ni smel pozvati.
Na podlagi predstavljenih izhodišč iz sodne prakse Sodišča EU je dopuščena poprava oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar zgolj v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
ZUreP-2 člen 192, 192/1, 192/2, 193, 194, 194/1, 200, 201.
razlastitev - pogoji za razlastitev - pripravljalna dela - parcelacija - vsebinski pogoj
Kot je sodišče zavzelo stališče že v več sodbah, se glede na ureditev po ZUreP-2 (ki jo je treba uporabiti v tem primeru) v okviru izdaje sklepa o uvedbi razlastitvenega postopka ne preverja materialnopravnih pogojev za razlastitev, temveč se bodo ti pogoji preverjali šele v t.i. drugi fazi razlastitvenega postopka, tj. v okviru odločanja o sami razlastitvi. Povedano drugače: šele v fazi postopka pred izdajo odločbe o razlastitvi mora upravni organ ugotoviti, ali so za odvzem lastninske pravice na posamezni konkretni nepremičnini izpolnjeni vsebinski (zakonski) pogoji, ki se nanašajo na t.i. konkretno javno korist, torej ali je razlastitev konkretne nepremičnine nujno potrebna za dosego javne koristi ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Kot je pravilno navedel tudi že prvostopenjski organ, se torej konkretna javna korist v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (v tem primeru parcelacije) ne presoja.
Tožnica ima prav, ko navaja, da se je s spremembo ZV-1A, konkretneje z novim petim odstavkom 14. člena ZV-1, zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah iz 35. točke Priloge ZV-1, določila drugače in odslej znaša pet in ne več petnajst metrov od meje vodnega zemljišča, kot je to sicer določeno za preostale vode 1. reda.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu republike slovenije
ZTuj-2 postavlja zelo stroga merila, ko gre za presojo, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Ker zakon uporablja besedno zvezo "razlogi za domnevo", je po mnenju sodišča tožena stranka logično sklepala, da obstaja razlog za domnevo, da tožnik po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil Republike Slovenije, ker je enkrat že prekoračil dovoljen rok bivanja, in da obstaja razlog za domnevo, da se ne bo podrejal redu Republike Slovenije, ker je bil že storjen prekršek po ZTuj-2, čas nedovoljenega bivanja pa je v konkretnem primeru znašal 32 dni, kar je precej dolgo časovno obdobje.
odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Neutemeljen je ugovor tožnice, da toženka ni presojala, ali druga stranka izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ. Drugostopenjski organ je dokazni postopek dopolnil, ugotovil pravno relevantna dejstva ter na njihovi podlagi sklenil, da druga stranka z interesom izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ.
Tožnik tožbe v danem roku ni ustrezno popravil oziroma dopolnil v skladu s pozivi sodišča, zato je ostala tožba tudi po pozivih sodišča k odpravi pomanjkljivosti nerazumljiva, nejasna in nepopolna. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnik v tožbi ni točno navedel kateri upravni akt s tožbo izpodbija, kateri organ je izpodbijano odločbo izdal, niti ni predlagal kako in v čem naj se odpravi oziroma ugotovi njena nezakonitost), je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
Iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, kakšne naj bi bile nepravilnosti, komu se očitajo (investitorju, izvajalcu ali obema) in kdaj konkretno naj bi se zgodile.
Niti iz izreka in niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja konkretno, kakšno obvestilo naj bi tožnik opustil, tj. katera dela naj bi se izvajala v nasprotju z gradbenimi predpisi (in katerimi), projektom in popisom del (PZI) oziroma kateri vzgrajeni materali naj ne bi bili dokazani z ustreznimi dokumenti.
brezplačna pravna pomoč - prekluzija - vročitev pooblaščencu
Ker je tožnik prošnji za BPP priložil pooblastilo odvetniku A. A. je tožena stranka ravnala pravilno, ko je poziv z dne 21. 8. 2024 vročila tožnikovemu pooblaščencu, kar je v izpodbijani odločbi tudi na dveh mestih izrecno navedla. Kljub temu je tožnik v tožbi navedel zgolj to, da "poziva na dopolnitev BPP tožnik v ZPKZ Dob ni prejel", kar ni pravno relevantno dejstvo, saj je pravno veljavno le vročanje tožnikovemu pooblaščencu. Da slednji ne bi prejel poziva tožene stranke z dne 21. 8. 2024 pa tožba ne zatrjuje.
Tožnik je zgolj pavšalno navrgel, da naj bi bila tožena stranka seznanjena s tem, da je pooblaščenec po vloženi prošnji za BPP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, in da so razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti razvidni iz same zahteve (ki jo tožbi priloži), vendar tožnik ne pojasni, kako naj bi bila tožena stranka seznanjena z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti in njeno vsebino, niti ne pojasni, zakaj tega ni navedel v odgovoru na poziv tožene stranke z dne 21. 8. 2024, kar je relevantno z vidika določbe 52. člena ZUS-1. Sam poziv tožene stranke na dopolnitev prošnje pa očitno ni bil neupravičen oziroma objektivno neutemeljen.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici. Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil Azilni dom in se ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana.
Sodišče izpostavlja, da se organ v obrazložitvi odločbe ne more zgolj posplošeno sklicevati na pravno podlago in na vse ugotovljene okoliščine, temveč morajo biti obrazloženi vsi dejanski in pravni razlogi za takšno odločitev. Sodišče mora namreč pravno-relevantno dejansko stanje subsumirati pod zakonski dejanski stan.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - ponavljajoče kršitve
Izpodbijana odločba je ustrezno obrazložena, toženka je pri vsaki kršitvi pravil oziroma standardov ocenjevanja vrednosti nepremičnin konkretno navedla, v čem je kršitev, podala je tudi izračune konkretnih vrednosti in ni zgolj pavšalno negirala tožnikovih pojasnil, kot se zatrjuje v tožbi. Ustrezno je tudi obrazložila izbiro izrečenega ukrepa, to je odvzema dovoljenja. Navedla je, da gre pri očitanih kršitvah za ponavljajoče se kršitve določb ZRev-2 oziroma predpisov s področja ocenjevanja vrednosti, saj je tožniku z odločbami predhodno že trikrat izrekla opomin zaradi kršitev pravil ocenjevanja vrednosti. Pojasnila je, zakaj šteje, da izrečeni ukrep ni nesorazmeren, in sicer da kljub izrečenim opominom tožnik še vedno krši pravila ocenjevanja vrednosti in torej predhodno izrečeni ukrepi niso zadoščali za odpravo kršitev in izboljšanje njegovega dela. V izreku izpodbijane odločbe je navedla, da so bili tožniku zaradi kršitev pravil ocenjevanja vrednosti izrečeni trije opomini, kar v povezavi s pristojnostjo toženke ter glede na določbi 88. in 99. člena ZRev-2 sodišču zadostuje za presojo relevantne okoliščine, to je ponavljanje kršitev (zakon namreč ne določa npr., da bi moralo iti za ponavljanje istovrstnih kršitev).