V obravnavani zadevi ni sporno, da je upravni organ o stroških postopka odločil s sklepom o ustavitvi postopka z dne 13. 6. 2022, in sicer je odločil, da niso nastali posebni stroški. Prav tako je nesporno, da do dneva izdaje sklepa o ustavitvi postopka pooblaščenec tožnika stroškov postopka (še) ni priglasil, kakor tudi, da ga upravni organ, preden je odločil o ustavitvi postopka in stroških postopka, ni opozoril na pravico do povračil stroškov postopka. Čeprav slednje predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, je navedeno lahko zgolj predmet presoje v primeru vložitve pravnega sredstva (pritožbe) zoper takšno odločitev organa I. stopnje, ne more pa biti navedeno predmet odločanja v posebni odločbi o zavrženju stroškovnika.
Odločba prvostopenjskega organa, razen sklicevanja na mnenje strokovne komisije, ne vsebuje nobene obrazložitve, glede katerih aktivnosti tožnica ne potrebuje pomoči. Drugostopenjski organ je v postopku reševanja pritožbe ponovno pridobil mnenje strokovne komisije, vendar ga tožnici ni posredoval v izjasnitev, s tem pa je tudi drugostopenjski organ storil bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZUP. V obrazložitvi pa se ni opredelil tudi do tožničinih vsebinskih navedb o potrebah, ki so bile v nasprotju z mnenjem komisije.
Organ je dolžan tožnika še pred izdajo odločbe seznaniti z mnenjem strokovne komisije in mu omogočiti, da se o njem v postopku izjavi. Seznaniti ga mora z vsemi podatki, ki lahko vplivajo na priznanje pravice do osebne asistence in na določitev števila ur osebne asistence, ter mu dati možnost, da se o njih izjavi. Enako velja za ocenjevalni obrazec, ki je bil podlaga za izdelavo mnenja.
Komisija je le izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa komisija tista, ki odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ CSD, ki mora svojo odločitev obrazložiti skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP.
omejitev gibanja tujcu - pogoji za omejitev gibanja tujcu - nevarnost pobega
Kot pravilno izpostavlja tožnik in je razvidno iz upravnih spisov zadeve, je bila sicer tekom dosedanjega pridržanja ugotovljena njegova istovetnost. Ta razlog za omejitev gibanja torej ni več podan in zato ni več utemeljeno sklicevanje na drugi odstavek 76. člena ZTuj-2. Vendar podlaga za ukrep omejitve gibanja ni podana le v primeru iz te zakonske določbe, pač pa je podana tudi po prvem odstavku 76. člena ZTuj-2, ki ga je treba uporabiti ob hkratnem upoštevanju določb Direktive o vračanju. To pomeni, da je omejitev gibanja tujcu, ki je v postopku vračanja po določbah ZTuj-2, (še) utemeljena, kolikor to zahteva priprava vrnitve oziroma izvedbe postopka odstranitve, zlasti če obstaja nevarnost tujčevega pobega ali se tujec izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve.
ZEKom-1 člen 213, 213/6, 223, 223/1, 224, 224/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
telekomunikacije - postopek nadzora - predlog za izrek ničnosti odločbe - obrazložitev odločbe - nedoločen in nejasen izrek
Izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker niti iz izreka niti iz obrazložitve ni razvidno, katero nepravilnost oziroma kršitev toženka tožnici kot zavezanki očita oziroma ugotavlja, s tem pa je izrek izpodbijane odločbe nejasen in nedoločen. Po mnenju sodišča bi toženka morala, da bi zadostila zahtevi iz šestega odstavka 213. člena ZUP o določnosti izreka in prvemu odstavku 224. člena ZEKom-1, v izrek navesti tudi domnevno kršitev (nepravilnost pri izvajanju ...).
V obravnavani zadevi je nadzor potekal o vprašanju izpolnjevanja obveznosti iz regulatorne odločbe z dne 5. 12. 2017, torej bi toženka, kolikor je v postopku ugotovila kršitev lete oz. nepravilnost, morala v izrek navesti obstoj kršitve, saj je o tem vodila postopek.
To, da je posledica postopka nadzora odločitev o ugotovitvi oziroma neugotovitvi kršitve, izhaja že iz odločitev toženke v 1. in 2. točki izreka, ko je toženka v izreku navedla v zvezi s preverjanjem skladnosti katerih dokumentov z obveznostjo iz regulatorne odločbe (3.a in 3.c regulatorne odločbe), ni našla kršitve, ter je zato postopek v tem delu ustavila. V izpodbijanih 3. in 4. točki izreka pa ugotovitev katera obveznost regulatorne odločbe ni bila spoštovana, ni navedena, zato v izreku ni odločitve o predmetu postopka.
V kolikor iz izreka ni razvidna ugotovljena kršitev, ni mogoče preizkusiti ustreznosti in sorazmernosti naloženih ukrepov, določenih za zagotovitev odprave nepravilnosti.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2/1, 2/1-23. ZIN člen 90, 90/6.
javno naročanje - javni razpis - izbrani ponudnik - začetek izvajanja del - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - vabilo k sklenitvi pogodbe
Ne glede na to, če je naročnik prejel dopustno ponudbo, s tem še ni zavezan k sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila. Ta pravica je skladna z obligacijskimi pravili, po katerih oseba ni zavezana k slenitvi pogodbe, dokler ne izkaže svoje dokončne volje za sklenitev pogodbe oziroma ne poda ponudbe. Objava obvestila o oddaji javnega naročila nima narave ponudbe po 22. členu OZ in zato naročnika vse do pravnomočnosti ne zavezuje.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 23. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1.
ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu - stvarna nepristojnost upravnega sodišča - odstop v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču
ZUS-1 v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Po drugem odstavku 19. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.
Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da je v obravnavani zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. V skladu s 1. točko prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je v socialnih sporih na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja podana pristojnost socialnega sodišča. Glede na navedeno so podani pogoji, da se sodišče lahko izreče za stvarno nepristojno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Sodišče zavrača navedbo tožnika glede dolžnosti uporabe ZGO-1, saj je izvršba samostojen postopek, ki se vodi po predpisih, veljavnih ob njenem začetku. 106. člen GZ ločuje redne in izvršilne postopke, pri čemer se izvršba po uveljavitvi GZ vodi po GZ.
Organ, kadar se izvršba lahko opravi tako z izvršbo po drugih osebah kot s prisilitvijo, ni prost pri izbiri načina izvršbe in mora, ob upoštevanju prvega odstavka 285. člena ZUP, izbiro obrazložiti. Prvi odstavek 285. člena ZUP namreč določa, da če je mogoče opraviti izvršbo na več načinov in z raznimi sredstvi, se opravi izvršba na tak način in s takim sredstvom, ki sta za zavezanca najmilejša, pa se z njima vendarle doseže namen izvršbe.
GZ člen 66, 68, 113. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) člen 23, 24, 25. ZUP člen 9, 67, 237, 237/1, 237/1-3.
uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - zavrženje zahteve - odločanje organa druge stopnje - kršitev načela zaslišanja stranke
Prvostopenjski organ je vodil postopek v skladu z določili ZUP in tožeči stranki dal možnost izjasniti se o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za sprejeto odločitev o zavrnitvi njene zahteve. Odločitev drugostopnega organa o zavrženju pa je bila za tožečo stranko, glede na nemožnost sodelovanja v postopku, presenečenje. Drugostopni organ v zadevi ni odločal le o pritožbi oziroma o pritožbenih ugovorih, pač pa je sprejel povsem drugačno odločitev o zavrženju vloge tožeče stranke, ne da bi bila tej dana možnost sodelovanja v postopku odločanja na drugi stopnji.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - posamezna preiskovalna dejanja - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - začetek kazenskega postopka - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe
Kljub temu, da se posamezna preiskovalna dejanja izvajajo pred uvedbo kazenskega postopka, o njihovi izvedbi v skladu s 431. členom ZKP odloča sodnik (sodišče), izvedba teh dejanj pa neposredno vpliva na odločitev o uvedbi kazenskega postopka ter na nadaljnji kazenski postopek. Posamezna preiskovalna dejanja se opravijo s smiselno uporabo določb, ki veljajo za zaslišanje obdolženca, prič, izvedencev in drugih preiskovalnih dejanj med preiskavo in so pri njih lahko navzoči osumljenec, njegov zagovornik, državni tožilec in oškodovanec. Izhajajoč iz pravnih jamstev v kazenskem postopku, kot so konkretizirana v drugi alineji 29. člena Ustave in c) točki tretjega odstavka 6. člena EKČP, je po presoji sodišča 7. člen ZBPP zato treba razlagati na način, da se BPP lahko dodeli tudi osumljencu kaznivega dejanja za pravno svetovanje in zastopanje v fazi izvajanja posameznih preiskovalnih dejanj.
Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (2018) člen 32. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 14. KOP člen 9, 9/1. ZPSI-1 člen 56, 56a, 56a/1, 56a/1-1, 82, 82/1, 82/3, 48, 48/1, 48/1-4. ZUP člen 138, 138/1, 146, 146/3, 254, 254/2, 214-1, 214-2. URS člen 15, 15/3, 14, 56, 56/1, 57, 57/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 41.
vzgojni ukrep - izključitev iz šole - pravica do izobraževanja - največja korist otroka - pravica do obrambe - načelo sorazmernosti - začasna odredba - neugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - neobrazložena odločba
Narava sodnega postopka v upravnem sporu, kot je obravnavani, je ta, da sodišče v tem sodnem postopku ne ugotavlja, kaj se je v resnici zgodilo ob incidentih dne ... 2024 na Srednji šoli ... med 4 šolsko uro in neposredno po njej, ampak sodišče v tem sodnem postopku presoja le to, ali izpodbijani akt tožene stranke prestane sodni preizkus zakonitosti, ali ga ne prestane.
Izpodbijani akt je očitno nezakonit iz procesnih razlogov in sicer v tem smislu, da tudi ne bi bilo mogoče presoditi njegove materialno-pravne pravilnosti.
Pri izrekanju najhujših vzgojnih ukrepov se ne smejo kazati dvomi oziroma pomisleki o morebitni rasni diskriminaciji.
Natančna ugotovitev dejanskega stanja, natančna dokazna ocena in obrazložitev odločbe, ki ustrezno obravnava vse ključne pritožbene ugovore in argumente prizadete stranke, je najbolj temeljni pogoj (conditio sine qua non) za to, da se odstrani vsakršen pomislek o morebitni nenamerni diskriminaciji na podlagi rase ali etnične oziroma narodnostne pripadnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - denarna socialna pomoč - molk organa
Upravičenec do denarne socialne pomoči lahko vloži pritožbo tudi v primeru t.i. molka organa na prvi stopnji - torej, če organ na prvi stopnji odločbe ni izdal ali stranki vročil v predpisanem roku.
Ker pa gre tudi pri vložitvi takšne pritožbe in njeni obravnavi pred drugostopenjskim upravnim organom za upravni in ne sodni postopek, je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zaključil, da tožniku brezplačna pravna pomoč, za katero je prosil (z namenom, da v upravnem postopku pred centrom za socialno delo doseže vročitev izdane odločbe), v skladu z ZBPP ne more biti dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Da je toženka z izpodbijano odločbo odločila prav o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, med strankama ni sporno. Tožnik namreč ne prereka toženkine ugotovitve, da se njegova prošnja, o kateri je z izpodbijano odločbo odločila toženka, nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v upravnem sporu, v katerem je izpodbijana odločba organa za BPP.
V primeru, ko v uradnih evidencah o izvoru denarnih sredstev oziroma prejemkov, s katerimi razpolaga prosilec, ni podatkov, je breme dokaza o pravni naravi oziroma o izvoru teh sredstev oziroma prejemkov na prosilcu - v obravnavanem primeru torej na tožniku, ki je v relevantnem obdobju na svoj bančni račun kontinuirano polagal večje denarne zneske.
O obstoju pravno pomembnih dejstev mora biti oseba, ki odloča, vsaj prepričana, če že ne gotova, kar pomeni, da mora stranka, na kateri je dokazno breme, organu predložiti dokaze, ki pri uradni osebi, ki odloča, vzbudijo vsaj prepričanje, ki po njeni presoji izključuje zmoto oziroma dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev.
vozniško dovoljenje - pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja - zdravstvena nezmožnost za vožnjo
Izpodbijano odločbo je organ prve stopnje sprejel na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz dokončnega zdravniškega spričevala z dne 25. 2. 2021 (ki jim kot že pojasnjeno tožnik ni ugovarjal), izdanega po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu tožnika in ne na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Krškem PR 10/2021 z dne 10. 2. 2021, s katerim je bilo tožniku začasno odvzeto vozniško dovoljenje.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - razlaga določb - lastništvo nepremičnine - stavbna pravica - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - neobrazložena odločba - določitev vrednosti spornega predmeta - navedba napačne vrednosti spornega predmeta
Iz same definicije stavbne pravice, opredeljene v prvem odstavku 256. člena SPZ, ni moč izpeljati ugotovitve, da bi se stavbna pravica, ki pomeni pravico imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali tujo nepremičnino (pojem zgradbe lahko med drugim predstavljajo tudi parkirna mesta) raztezala tudi na drugo zgradbo, ki že stoji na isti nepremičnini.
stroški upravnega postopka - stroški postopka, uvedenega po uradni dolžnosti
Odločitev naslovnega sodišča v zadevi I U 1571/2021 ne vpliva na tožnikovo upravičenje do povrnitve stroškov zastopanja v upravnem postopku odvzema vozniškega dovoljenja, zato je neutemeljen tožnikov ugovor, da je organ prve stopnje o tožnikovem zahtevku v zvezi s tem odločil prenagljeno. Glede na ob izdaji izpodbijanega sklepa št. 218-32/2021-6219-16 z dne 14. 10. 2021 relevantno dejansko stanje, to je, da se je z odločbo št. 218-32/2021-8 z dne 15. 6. 2021 upravni postopek, začet po uradni dolžnosti končal za tožnika neugodno (kar med strankama tega upravnega spora ni sporno), je po presoji sodišča organ prve stopnje na podlagi podlagi drugega odstavka 113. člena ZUP pravilno in zakonito zavrnil tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov pravnega zastopanja v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - tožba v upravnem sporu
Sodišče se strinja s presojo organa za BPP, da so tožničine navedbe v očitnem nasprotju z jasno pravno podlago, kar pomeni, da tožnica z njimi ne more uspeti. To pa hkrati pomeni, da tožnica v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu, očitno nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2, 29. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
Izkušnje tožnika s hrvaškimi policisti, četudi je bil neprimerno obravnavan oziroma so z njim grdo ravnali, še ne izkazujejo sistemskih pomankljivosti v hrvaškem azilnem sistemu.
denacionalizacija - odškodnina - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - kmetijsko zemljišče - dejanska raba zemljišč - pravni status zemljišča ob podržavljenju
Funkcionalno zemljišče je kot kategorija družbene lastnine že po sami definiciji zemljišče, ki je potrebno za redno uporabo oziroma rabo stavbe oziroma objekta. Gre torej za zemljišče, ki je neločljivo povezano z objektom in zato pripada lastnikom objekta, ki so imeli na njem ex lege pravico uporabe in, ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, lastninsko pravico.
Za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen je odločilno stanje v času vračanja.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/3, 3/3-1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 3, 3-4.
kmetijstvo - sofinanciranje - zavarovalna premija
Tožena stranka je torej odločila pravilno, ko je ugotovila, da podjetje A., d.o.o. zaradi posrednega lastništva kapitala Republike Slovenije v višini več kot 25 %, ne izpolnjuje pogoja iz četrte točke 3. člena Priloge I Uredbe EU in da tožeča stranka ni upravičena do sofinanciranja zavarovalnih premij podjetja A., d.o.o., pri tem pa ni bila obvezana presojati dejanskega vpliva na poslovanje podjetja, saj zadostuje že zgolj dejstvo posrednega lastništva (25 % ali več) kapitala v podjetju s strani javnega subjekta, ki ni naveden med izjemami iz drugega odstavka 2. točke 3. člena Priloge I Uredbe EU.