ZTuj-1 člen 27, 27/3, 32, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 248, 248/3. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59/2-1, 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - vloga za podaljšanje dovoljenja - obrazložitev odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev pravil postopka
Upravna organa sta svojo odločitev oprla na nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, ker sta prezrla odločbo ZZZS z dne 18. 3. 2010 (iz katere izhaja, da se tožniku odloži plačilo dolga iz naslova prispevkov za obveznost zdravstveno zavarovanje za čas 12 mesecev) oziroma se do navedenega dokaza nista opredelila niti nista njegove vsebine povzela v svojo obrazložitev. Prav tako pa se organ ni opredelil še do štirih listin izdajatelja ZZZS. Ker se tožena stranka do navedenih listin ni opredelila, niti ni ocenila njihove dokazne vrednosti je utemeljen tožbeni ugovor nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in ugovor bistvenih kršitev pravil upravnega postopka.
molk organa - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke - spor polne jurisdikcije
V obravnavani zadevi gre za dvostopenjski upravni postopek, kjer je s posebnim predpisom, to je ZUS-1, določen rok, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o predmetni zadevi. Tožnik odločitve o prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana slovenske državljanke, ni prejel vse do vložitve tožbe z dne 5. 10. 2010, prav tako pa ni o pritožbi zaradi molka organa prve stopnje odločila tožena stranka kot pristojni drugostopni organ niti po dodatnem pozivu tožnika z dne 10. 9. 2010, niti po izteku 7-dnevnega roka od datuma vložitve te zahteve in tudi ne vse do vložitve predmetne tožbe z dne 5. 10. 2010 oziroma vse do odločitve sodišča v tej zadevi.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju oziroma premoženje, na katerega se takšna pogodba nanaša, iz premoženja v smislu določb 14. člena ZBPP oziroma 23. člena ZSV ni izrecno izvzeto. Zato ga je v načelu šteti za relevantnega pri odločanju, razen v primeru, ko je v zvezi s tem premoženjem izpolnjen kakšen od pogojev, ki so izrecno predpisani za to, da se ga pri odločanju ne upošteva.
blagovna znamka - prenos blagovne znamke - pogoji za prenos - aktivna legitimacija
Ker blagovna znamka ni bila predmet prenosa premoženja prevzete družbe na prevzemno družbo (kar izhaja iz notarskega zapisa prevzemne pogodbe in pogodbe o odpustu dolga) je izpodbijana odločba, s katero je URSIL dovolil prenos blagovne znamke, nepravilna in nezakonita.
ZDavP člen 95. ZDavP-1 člen 406. ZDavP-2 člen 97, 99.
vračilo davka - zamudne obresti - tek zamudnih obresti - obrestovanje zamudnih obresti - za odločanje relevantni predpis
Odločitev o teku zamudnih obresti ni predmet postopka o vračilu, saj se v tem postopku odloča le o vračilu preplačane obveznosti, kakršna je ugotovljena z odmerno odločbo.
Predmet postopka o vračilu pa je vprašanje obrestovanja zamudnih obresti, ki se vračajo po odločbi (o vračilu), to je zamudnih obresti, obračunanih od zapadlosti davčnih obveznosti iz odločbe do izvršljivosti odmerne odločbe. V tem pogledu iz izpodbijane odločbe sledi, da se obresti vračajo na podlagi 95. člena ZDavP v zvezi s 406. členom ZDavP-1 ter da se na tej pravni podlagi zamudne obresti od zamudnih obresti, ki so predmet vračanja, ne priznajo. Izpodbijana odločba torej sledi stališču, ki ga je pred tem večkrat zavzelo to sodišče, po katerem gre v primeru vračanja davka za nadaljevanje že začetega davčnega postopka in po katerem na podlagi določb 95. člena ZDavP ni pravne podlage za obrestovanje zamudnih obresti, ki so predmet vračila. Drugačno stališče pa je zavzelo Vrhovno sodišče, in sicer, da predstavlja postopek vračila davka samostojen postopek in da je zato treba (tudi) v pogledu obrestovanja obresti oziroma davka, ki se vrača, upoštevati pravno podlago, ki velja v času odločanja o vračilu.
ZUP (1986) člen 49, 139, 249, 249-9, 252, 252/1, 252/1-5, 252/3, 256, 256/1. ZZKat člen 26.
zemljiški kataster - sprememba vrste rabe - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku - subjektivni rok - stvarna pristojnost
V postopku ugotavljanja, ali je predlagatelj obnove spoštoval subjektivni rok za vložitev predloga, je pomembno tudi, ali je stranka, ki ni sodelovala v postopku (pa bi morala sodelovati), vedela za postopek in izdajo odločbe. V takem primeru namreč lahko stranka zavaruje svoje pravice bodisi že med postopkom, s tem, da zahteva, da se pripusti kot stranka (139. člen ZUP/86), bodisi, po končanem postopku, s tem, da zahteva vročitev odločbe in zoper odločbo vloži pritožbo. To stališče v nadaljevanju pomeni tudi, da se obnova iz 9. točke 249. člena ZUP/86 dovoli le, če iz okoliščin izhaja, da predlagatelj obnove ni vedel za postopek in izdajo odločbe oziroma iz okoliščin ni mogel sklepati o tem.
nepremičninsko posredovanje - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - licenca - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - izpolnjevanje pogojev
V konkretnem primeru tožena stranka ni imela pravne podlage za zavrženje vloge, temveč bi jo morala meritorno obravnavati in preizkusiti tožnikovo vlogo v smislu izpolnjevanja pogojev za izdajo licence in vpis v imenik nepremičninskih posrednikov glede na veljavne določbe ZNPosr.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - odlog izvršbe
S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato z njim v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist ni poseženo.
V skladu s prakso SEU je, da se v tovrstnih primerih tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV iz navedenih računov, ki so neverodostojne knjigovodske listine, ker ni izkazana dobava blaga oz. opravljene storitve s strani izdajateljev računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na navedene objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju, tudi po mnenju sodišča nedvomno lahko očita, da je vedel ali da bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
Tožnik sicer meni, da zamenjan vrstni red podatkov še ne pomeni spremembe obrazca, vendar pa sodišča takšnega tožnikovega ugovora ne more sprejeti, saj so določbe Uredbe in Javnega razpisa zahtevale točno določeno obliko prijavnega obrazca, vloga tožnika, ki je bila vložena na drugačnem obrazcu od prepisanega, pa je bila pravilno zavržena. Spremembe razpisne dokumentacije tik pred objavo javnega razpisa so narejene ravno z namenom onemogočitve favoriziranja tistih udeležencev razpisa, ki bi lahko prišli do razpisne dokumentacije že pred njegovo objavo.
ZZZDR člen 106, 106/1, 141, 146. ZUP člen 7, 9. Konvencija o otrokovih pravicah člen 9, 9/2, 12.
posvojitev otroka - soglasje staršev - načelo zaslišanja stranke - koristi otroka
Tožnica je v izjavi navedla, da se strinja s posvojitvijo mladoletnih otrok, kar pomeni, da same oddaje v posvojitev ni z ničemer pogojevala. Izbira družine, v kateri bo otrok posvojen, pa je v pristojnosti centrov za socialno delo, ki pri tem upošteva koristi otrok.
Iz listin upravnih spisov dejansko ne izhaja, da bi bila starša (tudi tožnica) na pravico, da lahko prekličeta soglasje, opozorjena. Takšna kršitev pa ni bistveno vplivala na pravilnost odločitve, ker iz samega spremljanja dolgoletnega rejniškega postopka izhaja, da tožnica v vseh teh letih ni imela dejanskega interesa, da bi z otrokoma vzdrževala stike, ne glede na njene tožbene navedbe, da ji je to preprečeval slab partnerski odnos do očeta otrok.
davek od dobička pravnih oseb - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove
Davčna zavezanka je izdajala račune, ki niso vsebovali vseh predpisanih sestavin, oziroma za obdobje od 1. 9. do 31. 12. 2000 računov sploh ni predložila. Prav tako ni predložila evidenčnih kartonov vseh kandidatov, kar pomeni, da poslovne dokumentacije ni vodila ustrezno in na način, ki je določen s predpisi. Zato je prvostopni organ utemeljeno pristopil k oceni davčne osnove, v skladu z določbo 1. odstavka 68. člena ZDavP-2.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - predhodno vložena tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Po uradnih podatkih sodišča je tožnik zoper isto davčno odločbo, kot jo izpodbija v tem upravnem sporu, že vložil tožbo zaradi molka organa druge stopnje o pritožbi. Iz podatkov zadevnega sodnega spisa sledi, da pri tožbi vztraja tudi po tem, ko je (bila) izdana drugostopna odločba. V konkretnem primeru gre torej za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku. Sodišče je zato, ob primerni uporabi določb 189. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1, tožbo zavrglo. Glede na to, da je pravočasno vložena, pa bo njene razloge upoštevalo pri odločanju o prvi vloženi tožbi.
Po določbi 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v predhodnem preizkusu tožbe le-to s sklepom zavrže, če je bila zoper upravi akt, ki se z njo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
Tožnik bi lahko v teh postopkih, glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja, ob izpolnjenih zakonskih pogojih konkuriral tudi sam in na ta način varoval (v primeru izpolnjevanja pogojev) svoje na zakon oprte koristi.
ZOPDA člen 5, 9. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 6. ZUP člen 9.
izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - določitev višine odškodnine - načelo zaslišanja stranke
Namen ZOPDA je omogočiti upravičencem, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledica izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska, ki ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih Obligacijskega zakonika. Pripadajoči znesek ugotovi komisija v manj formaliziranem postopku, kar omogoča, da upravičenec do plačila pride v krajšem časovnem obdobju. Gre za postopek sporazumevanja o odškodnini. Zato tudi sodišče meni, da se po ZOPDA odškodnina odmeri za najtežjo vrsto verificirane bolezni, pri čemer se, kot izhaja iz 6. člena Pravilnika, upošteva pričakovani razvoj bolezni. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja v težjo vrsto bolezni upravičencu pripada razlika v odškodnini.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 68. ZUP člen 6, 164, 181, 184.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - davčna osnova - ocena davčne osnove - cenitev davčne osnove - metoda cenitve - dokazovanje - izjava priče - načelo zaslišanja stranke
Ob nesporni ugotovitvi, da tožnica ni vodila poslovnih knjig in da jih ni vzpostavila niti po sklepu davčnega organa, so bili podani razlogi za to, da se davčna osnova ugotovi z oceno. Sodišče tudi ne dvomi v ustreznost izbrane metode in v oceno davčne osnove kot tako. Le-ta je bila namreč opravljena na preverljiv način, na podlagi podatkov tožnice in ob upoštevanju izjav (zaslišanih) prič oziroma izjav zaposlenih, v katerih verodostojnost sodišče ne dvomi.
Zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka niso podane. Kot ugotavlja že drugostopenjski davčni organ in temu tožnica ne nasprotuje, so bile izjave prič povzete v zapisniku o pregledu. Tožnica je bila torej seznanjena z njihovo vsebino že pred izdajo odločbe. Imena prič pri tem niso bistvena, saj tožnica tudi po tem, ko zanje izve, glede njunih izpovedb (v pritožbi in tožbi) ne pove nič konkretnega, temveč ves čas samo splošno trdi, da rož v rastlinjaku ni razmnoževala oziroma da ni izdala in prodala nobenega venca. Zato tudi tožničino nenavzočnost pri zaslišanju prič ni šteti za bistveno pomanjkljivost postopka.
Računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV so fiktivni, kar izhaja iz okoliščin, ki jih je davčni organ natančno opisal. Izdajatelj računov ni imel nobenih realnih možnosti tožniku opraviti navedenih storitev, niti ne obstajajo za to kakršnikoli dokazi na strani izdajatelja računov in tudi ne na tožnikovi strani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - finančni položaj prosilca - premoženje izvenzakonskega partnerja prosilca
Upravni organ je pravilno ugotovil, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči glede na 13. člen ZBPP. Organ je namreč, sklicujoč se na splošno znana vrednostna merila nepremičnin, v postopku pravilno ugotovil, da vrednost v postopku ugotovljenega obsega nepremičnin v lasti tožničinega izvenzakonskega partnerja nedvomno presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (tj. 13.771,2 EUR).