brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve
Organ za brezplačno pravno pomoč je v obravnavanem primeru tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je že državno tožilstvo ugotovilo, da ni podan utemeljen sum, da je oseba, ki jo je ovadila tožnica, zagrešila očitano kaznivo dejanje.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - obrazložitev odločbe - koncept usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po ZUOPP
Razlog, zaradi katerega je sodišče tožbi ugodilo, se nanaša na napako oziroma pomanjkljivost v obrazložitvi glede ključnega ugovora tožnikov, ki ga tožnika uveljavljata skozi ves čas postopka in ga tudi organ druge stopnje ni v zadostni meri obravnaval in vključil v obrazložitev, zaradi česar upravne odločne ni mogoče v celoti preizkusiti oziroma drugostopenjski organ ni presodil vseh pritožbenih navedb. Obrazložitev po oceni sodišča ni zadostna z vidika koncepta usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po ZUOPP. Cilji in načela vzgoje in izobraževanja otrok po ZUOPP so med drugim: enake možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok, individualiziran pristop, kontinuiranost programov vzgoje in izobraževanja, vključevanje staršev v proces vzgoje in izobraževanja, organizacija vzgoje in izobraževanja čim bližje kraju bivanja.
dostop do informacij javnega značaja - način seznanitve z informacijo javnega značaja - avtorsko delo - pravica do pregleda dokumentov
ZUP v 82. členu res daje strankam pravico ne samo pregledovati dokumente zadeve, ampak tudi na svoje stroške preslikati ali prepisati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Vendar pa ZInfP v 12. členu določa nekatere omejitve glede pravice do vpogleda v spis. V obravnavanem primeru je z izdajo te sodbe odločitev v upravnem postopku sicer postala pravnomočna, vendar pa to še vedno ne pomeni, da bi tožnik smel pridobiti kopijo arhitekturnega dela projektne dokumentacije, saj 2. odstavek 25. člena ZDIJZ takšnega načina dostopa do informacije ne omogoča. Iz besedila tega določila namreč izhaja, da je seznanitev s tako informacijo možna zgolj z vpogledom, ne pa s pridobitvijo fotokopije. 25. člen ZDIJZ je specialno določilo glede na 82. člen ZUP, saj pravico do vpogleda do določene mere omejuje in je v tem primeru treba upoštevati določilo ZDIJZ kot specialnejši predpis, ko gre za vprašanje, kolikšen je obseg pravice do vpogleda v spis.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - bazna postaja - elektronsko komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - razlaga določb prostorskega akta
Na obravnavanem območju prostorski akt dopušča gradnjo zgolj optičnega komunikacijskega omrežja, ki je ožji del elektronskega komunikacijskega omrežja, v okvir katerega bazne postaje ne sodijo.
Tožeča stranka je s poudarjenim oglaševanjem le ene, najnižje cene, kupcem dala nepopolno oziroma napačno informacijo o cenah ostalih artiklov, ki so razstavljeni, kar posledično pomeni, da taka informacija lahko povzroči oziroma bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki ga sicer ne bi sprejel.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - članarina - zavezanec za plačilo članarine
Obveznost plačila članarine za članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije obstaja, dokler posameznik opravlja obrtno dejavnost, kar pa se ugotavlja na podlagi podatkov Poslovnega registra Slovenije.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenehanje mandata koordinatorja strokovnih sankcij
Niti ZDru niti ZZDej ne določata, da je zoper sklepe Upravnega odbora Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije oziroma Odbora strokovnih sekcij, ki se ne tičejo izvajanja nalog iz 87. c člena ZZDej, zagotovljeno sodno varstvo. Sodno varstvo je glede na 87. c člen ZZDej zagotovljeno le glede izvajanja nalog, ki jih zbornica ali strokovno združenje, ki mu minister, pristojen za zdravje, podeli pooblastilo, upravlja kot javno pooblastilo. V obravnavani zadevi pa ne gre za izvajanje tovrstnih nalog, gre za prenehanje mandata koordinatorja strokovnih sankcij.
ZVKD-1 člen 103. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 2, 8. ZUP člen 9, 138, 214, 237.
imenovanje v naziv muzejski svetnik - pogoji za napredovanje - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Po standardih obrazlaganja odločb o vlogah za imenovanja v naziv mora biti odločba obrazložena tako, da ima vse sestavine iz 214. člena ZUP, sicer sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Obrazložitev bi zato morala vsebovati natančno in konkretno točkovanje za (ne)izpodbijanje pogoja strokovne kompetence. Iz obrazložitve negativne odločbe mora biti jasno razvidno, katerim elementom v ugotovljeni strokovni kompetentnosti je tožena stranka podelila točke in koliko, in katerim jih ni podelila ter zakaj ne. Poleg tega tožena stranka ni dala tožniku možnosti, da bi se pred izdajo na učinkovit način izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - določitev nagrade glede na vrednost predmeta - nagrada za narok v pravdnem postopku
Z ZOdvT je določena le ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok in posebna nagrada za sporazum. Kot eno izmed najpomembnejših novosti je zakon uvedel plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi in ukinil nagrade za izvršitev vsakega posameznega opravka, to velja tudi za število posameznih narokov.
gostinstvo - odpiralni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas
Ker je predmetno področje stvar urejanja samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu z podzakonskim aktom ministra, ima tožena stranka glede iskanja ustreznega ravnotežja med nasprotujočimi interesi podjetnika in stanovalcev v bivalnem naselju določeno polje proste presoje, v katero sodišče poseže samo, če bi bila odločitev očitno nerazumna oziroma neuravnotežena. Taka pa izpodbijana odločitev ni.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 3.
pogoji za odmero nadomestila - nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča - opremljenost zemljišč z javno infrastrukturo - dejanska možnost priključitve na javno infrastrukturo
Po določilu iz 3. člena občinskega odloka morata biti za odmero komunalnega prispevka izpolnjena dva pogoja kumulativno: omrežje sme biti oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 metrov, obstajati pa mora tudi dejanska možnost priključitve.
Za odločitev bistvene okoliščine morajo biti ugotovljene po dejanskem stanju v letu 2006, to je v letu, na katerega se nanaša obveznost tožeče stranke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja - pravica do odškodnine - odškodnina za izgubo življenja bližnjega
Višina odškodnine po prvi alinei 1. odstavka 10. člena ZSPOZ se določi glede na vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 146,05 EUR za mesec pretrpljenega nasilja. V obravnavanem primeru pa je šlo za izgubo življenja bližnjega in ne za nasilna dejanja za političnega zapornika. Zato je bila odškodnina upravičencu odmerjena na podlagi 2. točke 5. člena v povezavi s 1. odstavkom 11. člena ZSPOZ.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve objekta na javno infrastrukturno omrežje
Občinski odlok možnost priključitve na javno infrastrukturno omrežje ne pogojuje zgolj z obstojem takšnega omrežja v razdalji največ 50 m od meje stavbnega zemljišča, pač pa tudi z obstojem dejanske možnosti priključitve na elektroenergetsko in vodno infrastrukturo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok v postopku pred delovnim sodiščem - določitev vrednosti spornega predmeta
Nagrada za narok v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči nastane le enkrat, ne glede na to, ali se je udeležil odvetnik enega ali več narokov.
Vrednost predmeta v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se določi po znesku zadnjih šestih bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade. V sporni zadevi pa je tožnik zahteval ugotovitev obstoja delovnega razmerja in izplačilo plač za čas od 3. 7. 2009 do 30. 8. 2009, torej za obdobje krajše od šestih mesecev, zato je tožena stranka pravilno določila vrednost spornega predmeta v višini, ki jo je že tožnik sam določil kot vrednost spora, tako v tožbi kot tudi v pripravljalnih vlogah.
informacija javnega značaja - začasna odredba - izvršljivost odločbe - upravni spor - vložitev tožbe
V obravnavanem primeru izpodbijana odločba še ni postala izvršljiva. Tožena stranka se pravilno sklicuje na 3. odstavek 10. člena ZInfP, kjer je določeno, da je organ, če zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca, poslati zahtevani dokument. Ker je prvotožeča stranka zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, to pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba lahko torej učinkuje šele po pravnomočnosti in zaradi tega potreba za izdajo začasne odredbe ni izkazana.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - davčna izvršba - sklep o izvršbi - davčna izvršba neplačane globe - izvršljivost plačilnega naloga
Izpodbijani sklep nima le deklaratorne narave, saj se z njim odreja izvedba davčne izvršbe iz tožnikovih denarnih sredstev in s tem odloča o pravicah in obveznostih tožnika. Predlogu tožene stranke, naj tožbo zavrže, zato sodišče ni sledilo.
Izvršljivosti plačilnega naloga, izdanega na podlagi določb ZP-1, ne ugotavlja davčni organ, pač pa organ, ki je izdal plačilni nalog. Tožnik bi moral, če meni, da datum izvršljivosti ni ustrezen, izvršljivost plačilnega naloga izpodbijati pred tem organom in ne pred davčnim organom, ki opravlja le postopek davčne izvršbe.
Upravni organ je ugotovil, da je tožeča stranka najemnik v denacionalizacijskem postopku vrnjenega stanovanja, kot taka pa, glede na 1. odstavek 60. člena ZDen, ni stranka denacionalizacijskega postopka, torej tudi ne more biti upravičena vlagateljica pritožbe. Svoje pravice kot najemnik predmetnega stanovanja – z zahtevkom za povrnitev lastnih vlaganj – varuje v zadevi, ki jo upravni organ vodi pod opr. št. 464-44/1998, kar ji v tisti zadevi zagotavlja položaj stranke, v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZDen. Glede na navedena dejstva, ki jih je organ druge stopnje dopolnil z ugotovitvijo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sodbo št. III P 2315/2002-79 z dne 24. 5. 2006, zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je lastnik stanovanja (predmet denacionalizacijske odločbe) in je bilo s tem pravnomočno rešeno predhodno vprašanje o lastninski pravici na tem stanovanju, je pravilna ugotovitev, da je tožeča stranka neupravičena oseba za vložitev pritožbe zoper citirano odločbo.
vračanje nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - ugotavljanje višine odškodnine - korekcija izhodiščne vrednosti
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kot je v primerljivi zadevi navedlo Vrhovno sodišče, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za kmetijska zemljišča v RS, zbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti.
tožeča stranka najemnik vrnjenega stanovanja, kot taka pa, glede na 1. odstavek 60. člena ZDen, ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, torej tudi ne more biti upravičena vlagateljica predloga za obnovo. Svoje pravice kot najemnik predmetnega stanovanja – z zahtevkom za povrnitev lastnih vlaganj – varuje v zadevi, ki jo upravni organ vodi pod opr. št. 464-44/1998, kar ji v tej zadevi zagotavlja položaj stranke, v skladu z 2. odstavkom 60. člena ZDen.