Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila drugostopenjska odločba z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Tožeča stranka pa je tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka.
ZV-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 124, 124/1, 124/2, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih
Po 1. odstavku 5. člena ZV-1 je osnovno merilo za določanje višine vodnega povračila letni obseg rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč, ki jo določa vodna pravica. V naslednjih dveh odstavkih pa je to osnovno merilo dopolnjeno z meriloma, ki naj zagotovita, da bodo v višini vodnega povračila upoštevane geografske, socialne in gospodarske značilnosti območja.
DDV - odmera DDV - oddajanje lastnih nepremičnin v najem - obdavčljiv promet
Na podlagi določbe 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga oz. storitev od drugega davčnega zavezanca pri uvozu blaga ter kot prejemnik blaga oz. storitev, če je to blago oz. storitve uporabil oz. jih bo uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV.
Določbi 2. in 3. odstavka 27. člena ZDDV pa opredeljujeta pogoje, kdaj se šteje, da gre za obdavčljiv promet. Na podlagi 3. odstavka 27. člena ZDDV lahko davčni zavezanec obračuna DDV, če sta z najemnikom oz. kupcem nepremičnine pred opravljenim prometom podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu.
ZGO-1 člen 3, 145. ZUP člen 189, 189/1, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260/1, 261, 261/2, 292, 292/2, 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zadržanje izvršbe - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obnova inšpekcijskega postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - pristojnost gradbenega inšpektorja
O novem dokazu je mogoče govoriti tedaj, ko se nanaša na dejstvo, ki ga je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa ji tega dejstva, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. To pomeni, da se pojem „novega dokaza“ ne razteza na primere, kakršen je obravnavani, ko je tožnik po lastnih navedbah v inšpekcijskem postopku predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, takemu njegovemu dokaznemu predlogu pa ni bilo ugodeno.
V skladu s 145. členom ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva med drugim nadzoruje tudi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oz. drugih del po tem zakonu. Ker se po 3. členu ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja razen v primeru, ko gre za enostavne objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz podzakonskega predpisa, je jasno, da je za odločanje o teh vprašanjih pristojen gradbeni inšpektor, njegova odločitev pa je predmet preizkusa na podlagi morebitno vloženih pravnih sredstev.
V zadevah javnih razpisov s področja kulture sodišče presoja izpolnjevanje razpisnih kriterijev zadržano, kar pomeni, da pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Vendar pa to ne pomeni, da lahko odločba ostane neobrazložena, ob čemer 3. odstavek 119. člena ZUJIK in 12. člen Pravilnika dajeta jasne napotke o obsegu in vsebini te obrazložitve, ki so prilagojeni posebnostim javnih razpisov s področja kulture.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - upravno dovoljenje za poseg
Za odločanje v zadevi sama po sebi ni relevantna okoliščina, da naj bi tožnik v preteklosti dobil upravna dovoljenja za posamične posege (za pomožni objekt in za nadstrešek ter enokapno streho nad njim). Če je investitor kljub izdanemu dovoljenju izvedel poseg, s katerim je zgradil povsem drug objekt, za kakršnega dovoljenje ni bilo izdano, sklicevanje na tak upravni akt ni utemeljeno.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3.a, 3.a/1, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 11, 11/1, 11/1-2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - zabojnik za skladiščenje
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožeča stranka na zapisnik, v katerem so navedene izmere zabojnika, ni imela nikakršnih pripomb. Glede na takšne izmere pa sporni objekt, glede na določbe Pravilnika, ni enostaven objekt, zato glede na določbo 1. odstavka 120. člena ZGO-1B ni mogoče šteti, da gre za objekt, ki ima gradbeno dovoljenje po samem zakonu.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da sta jih izdala t. i. „neplačujoča gospodarska subjekta“ oziroma tudi t. i. „missing traderja“. Prvostopenjski organ ugotavlja, da storitve s strani omenjenih subjektov po navedenih računih niso bile opravljene, čemur pritrjuje tudi drugostopenjski organ, saj tožnik v postopku nasprotnega ni uspel dokazati. Prvostopenjski organ tožniku očita obstoj subjektivnega elementa oziroma vedenje, da z nakupom sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
nujna brezplačna pravna pomoč - odobritev nujne brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi
Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Enkratna socialna pomoč pa ne pomeni, da je izpolnjen pogoj za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - bazna postaja - elektronsko komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - razlaga določb prostorskega akta
Na obravnavanem območju prostorski akt dopušča gradnjo zgolj optičnega komunikacijskega omrežja, ki je ožji del elektronskega komunikacijskega omrežja, v okvir katerega bazne postaje ne sodijo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - določitev nagrade glede na vrednost predmeta - nagrada za narok v pravdnem postopku
Z ZOdvT je določena le ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok in posebna nagrada za sporazum. Kot eno izmed najpomembnejših novosti je zakon uvedel plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi in ukinil nagrade za izvršitev vsakega posameznega opravka, to velja tudi za število posameznih narokov.
informacija javnega značaja - začasna odredba - izvršljivost odločbe - upravni spor - vložitev tožbe
V obravnavanem primeru izpodbijana odločba še ni postala izvršljiva. Tožena stranka se pravilno sklicuje na 3. odstavek 10. člena ZInfP, kjer je določeno, da je organ, če zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca, poslati zahtevani dokument. Ker je prvotožeča stranka zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, to pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Izpodbijana odločba lahko torej učinkuje šele po pravnomočnosti in zaradi tega potreba za izdajo začasne odredbe ni izkazana.
brezplačna pravna pomoč - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha - zavezanec za vračilo sredstev
Organ za brezplačno pravno pomoč ni ravnal pravilno, ko je dolžnost vračila zneska, izplačanega iz naslova brezplačne pravne pomoči, naložil tožniku in ne njegovemu (zdaj že polnoletnemu) sinu, ki je v postopku, v zvezi s katerim je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pridobil premoženje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči je dolžan vrniti prejeta sredstva tudi v primeru, ko mu je bila v postopku, v zvezi s katerim je dobil odobreno pomoč, prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo.
državljanstvo - pogoji za pridobitev državljanstva z rojstvom na območju RS - pogoji za sprejem v državljanstvo
Tožnica ne izpolnjuje pogojev po 9. členu ZDRS, saj sta starša tožnice znana, znano je njuno državljanstvo. Tožnica ne izpolnjuje niti pogojev po 5. odstavku 12. člena ZDRS, saj je zapustila RS leta 1992 in od tedaj naprej živi v Italiji, torej ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v RS od rojstva dalje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - sodna poravnava
Iz določb ZOdvT izhaja načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjemo od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopku o prekrških.
V sporni zadevi pa je bil sklenjen sporazum (sodna poravnava) med pravdnim postopkom, na naroku dne 30. 8. 2010. To pomeni, da ni bila sklenjena izvensodna poravnava, ki bi preprečila vodenje pravdnega postopka in bi morebiti privedla do umika tožbe. Tožena stranka je zato pravilno uporabila tarifno št. 1111.
Tožeča stranka je s poudarjenim oglaševanjem le ene, najnižje cene, kupcem dala nepopolno oziroma napačno informacijo o cenah ostalih artiklov, ki so razstavljeni, kar posledično pomeni, da taka informacija lahko povzroči oziroma bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki ga sicer ne bi sprejel.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve objekta na javno infrastrukturno omrežje
Občinski odlok možnost priključitve na javno infrastrukturno omrežje ne pogojuje zgolj z obstojem takšnega omrežja v razdalji največ 50 m od meje stavbnega zemljišča, pač pa tudi z obstojem dejanske možnosti priključitve na elektroenergetsko in vodno infrastrukturo.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - naravne in druge nesreče - nujni gradbeni posegi
Tožnica je z gradnjo oz. rekonstrukcijo stanovanjske hiše začela po požaru. V času začetka del tako niti ni bilo več pogojev za nujne gradbene posege po določbah ZGO, ki govorijo o nujnih posegih zaradi naravnih ali drugih nesreč, saj je objekt že pogorel in nove neposredne nevarnosti torej ni več bilo.