ZV-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 124, 124/1, 124/2, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih
Po 1. odstavku 5. člena ZV-1 je osnovno merilo za določanje višine vodnega povračila letni obseg rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč, ki jo določa vodna pravica. V naslednjih dveh odstavkih pa je to osnovno merilo dopolnjeno z meriloma, ki naj zagotovita, da bodo v višini vodnega povračila upoštevane geografske, socialne in gospodarske značilnosti območja.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - obnova upravnega postopka
ZGO-1 v 2. odstavku 96. člena le investitorju priznava pravno korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, zato bi morala tožnica za sodelovanje v postopku zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu in zaradi varstva katere se želi udeležiti postopka izdaje uporabnega dovoljenja oz. iz tega razloga doseči njegovo obnovo.
V zadevah javnih razpisov s področja kulture sodišče presoja izpolnjevanje razpisnih kriterijev zadržano, kar pomeni, da pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Vendar pa to ne pomeni, da lahko odločba ostane neobrazložena, ob čemer 3. odstavek 119. člena ZUJIK in 12. člen Pravilnika dajeta jasne napotke o obsegu in vsebini te obrazložitve, ki so prilagojeni posebnostim javnih razpisov s področja kulture.
ZGO-1 člen 3, 145. ZUP člen 189, 189/1, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260/1, 261, 261/2, 292, 292/2, 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zadržanje izvršbe - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obnova inšpekcijskega postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - pristojnost gradbenega inšpektorja
O novem dokazu je mogoče govoriti tedaj, ko se nanaša na dejstvo, ki ga je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa ji tega dejstva, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. To pomeni, da se pojem „novega dokaza“ ne razteza na primere, kakršen je obravnavani, ko je tožnik po lastnih navedbah v inšpekcijskem postopku predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, takemu njegovemu dokaznemu predlogu pa ni bilo ugodeno.
V skladu s 145. členom ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva med drugim nadzoruje tudi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oz. drugih del po tem zakonu. Ker se po 3. členu ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja razen v primeru, ko gre za enostavne objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz podzakonskega predpisa, je jasno, da je za odločanje o teh vprašanjih pristojen gradbeni inšpektor, njegova odločitev pa je predmet preizkusa na podlagi morebitno vloženih pravnih sredstev.
nujna brezplačna pravna pomoč - odobritev nujne brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi
Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Enkratna socialna pomoč pa ne pomeni, da je izpolnjen pogoj za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
Inšpektor je ugotovil, da izvedena dela ne predstavljajo del, ki jih dovoljuje gradbeno dovoljenje, pač pa je obravnavana gradnja zaradi popolne odstranitve obstoječega objekta novogradnja. Glede na navedene ugotovitve gradbenega inšpektorja se postavlja vprašanje, ali je šlo res samo za prekoračitev pogojev iz upravnih dovoljenj, ali pa morda za gradnjo povsem samostojnega objekta, na katerega se izdano dovoljenje sploh ne nanaša. V takem primeru in ob predhodni ugotovitvi vseh relevantnih okoliščin pa bi se moral voditi inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1 in ne postopek zaradi neskladne gradnje po 153. členu ZGO-1, kot se je vodil v obravnavanem primeru.
ZSpo člen 7, 10. ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 67, 67/2, 140, 140/2, 214, 237,237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - kriteriji za dodelitev sredstev - ovrednotenje projekta - obrazložitev odločbe - nepopolna vloga
Javni razpis je akt, s katerim se določijo pogoji, pod katerimi lahko vse zainteresirane osebe konkurirajo pri pridobivanju javnih sredstev za sofinanciranje programov, ki jih izvajajo na področju, zaradi katerega je bil razpis objavljen. Prijavitelj zato lahko v postopku, v katerem sodeluje na podlagi javnega razpisa, izpodbija v njem določene pogoje, če meni, da so ti nezakoniti ali v nasprotju z s podzakonskim predpisom.
V skladu s 3. odstavkom 66. člena ZUP se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Katere so sestavine popolne vloge, mora torej določiti predpis.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca
Toženka je del pogojev določila, ne da bi za to imela podlago v zakonu. Abstraktna zahteva po spoštovanju predpisov namreč ne more biti projektni pogoj. Oceno, ali so projektne rešitve skladne s predpisi, lahko soglasodajalec da le v okviru pristojnosti, ki jih ima kot soglasodajalec, sicer pa je ocena, ali je projekt izdelan v skladu s predpisi, v pristojnosti organa, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta bila tožnika kot inšpekcijska zavezanca določena že z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je postala pravnomočna. Ker glede na določbo 117. člena ZUP stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, tožnika v tem upravnem sporu, ko se presoja sklep o višini stroškov postopka, ne moreta uspeti s tožbenimi ugovori, da nista zavezana za plačilo teh stroškov.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila drugostopenjska odločba z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Tožeča stranka pa je tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - članarina - zavezanec za plačilo članarine
Obveznost plačila članarine za članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije obstaja, dokler posameznik opravlja obrtno dejavnost, kar pa se ugotavlja na podlagi podatkov Poslovnega registra Slovenije.
Tožeča stranka je s poudarjenim oglaševanjem le ene, najnižje cene, kupcem dala nepopolno oziroma napačno informacijo o cenah ostalih artiklov, ki so razstavljeni, kar posledično pomeni, da taka informacija lahko povzroči oziroma bi utegnila povzročiti, da bi povprečen potrošnik sprejel odločitev o poslu, ki ga sicer ne bi sprejel.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - naravne in druge nesreče - nujni gradbeni posegi
Tožnica je z gradnjo oz. rekonstrukcijo stanovanjske hiše začela po požaru. V času začetka del tako niti ni bilo več pogojev za nujne gradbene posege po določbah ZGO, ki govorijo o nujnih posegih zaradi naravnih ali drugih nesreč, saj je objekt že pogorel in nove neposredne nevarnosti torej ni več bilo.
ZTuj-1 člen 27, 27/7, 43, 85. ZUP člen 66, 139, 140, 141, 144, 144/1, 237, 237/2.
dovoljenje za stalno prebivanje - skrajšani ugotovitveni postopek - dovoljenje za začasno prebivanje - kršitev pravil postopka
Ugotovitev prvostopnega organa, „da prosilec nima več veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, saj mu je dne 17. 7. 2008 pretekla veljavnost zadnjega izdanega dovoljenja za začasno prebivanje“ je preuranjena in protislovna ob trditvi v obrazložitvi, da tožnik „izdanega mu dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo od dne 4. 8. 2008 do dne 3. 8. 2009 vse do preteka njegove veljavnosti ni prevzel iz razlogov, ki jih tožena stranka ni ugotavljala“.
Tožnik je imel zaradi uporabe skrajšanega ugotovitvenega postopka dejansko možnost šele v tožbi, da se udeležuje ugotovitvenega postopka in da poda svojo ustno izjavo glede dejstev, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve ter izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njegovimi navedbami.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve
Organ za brezplačno pravno pomoč je v obravnavanem primeru tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je že državno tožilstvo ugotovilo, da ni podan utemeljen sum, da je oseba, ki jo je ovadila tožnica, zagrešila očitano kaznivo dejanje.
dostop do informacij javnega značaja - način seznanitve z informacijo javnega značaja - avtorsko delo - pravica do pregleda dokumentov
ZUP v 82. členu res daje strankam pravico ne samo pregledovati dokumente zadeve, ampak tudi na svoje stroške preslikati ali prepisati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Vendar pa ZInfP v 12. členu določa nekatere omejitve glede pravice do vpogleda v spis. V obravnavanem primeru je z izdajo te sodbe odločitev v upravnem postopku sicer postala pravnomočna, vendar pa to še vedno ne pomeni, da bi tožnik smel pridobiti kopijo arhitekturnega dela projektne dokumentacije, saj 2. odstavek 25. člena ZDIJZ takšnega načina dostopa do informacije ne omogoča. Iz besedila tega določila namreč izhaja, da je seznanitev s tako informacijo možna zgolj z vpogledom, ne pa s pridobitvijo fotokopije. 25. člen ZDIJZ je specialno določilo glede na 82. člen ZUP, saj pravico do vpogleda do določene mere omejuje in je v tem primeru treba upoštevati določilo ZDIJZ kot specialnejši predpis, ko gre za vprašanje, kolikšen je obseg pravice do vpogleda v spis.
gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - bazna postaja - elektronsko komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - razlaga določb prostorskega akta
Na obravnavanem območju prostorski akt dopušča gradnjo zgolj optičnega komunikacijskega omrežja, ki je ožji del elektronskega komunikacijskega omrežja, v okvir katerega bazne postaje ne sodijo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - določitev nagrade glede na vrednost predmeta - nagrada za narok v pravdnem postopku
Z ZOdvT je določena le ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok in posebna nagrada za sporazum. Kot eno izmed najpomembnejših novosti je zakon uvedel plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi in ukinil nagrade za izvršitev vsakega posameznega opravka, to velja tudi za število posameznih narokov.
gostinstvo - odpiralni čas gostinskega lokala - podaljšani obratovalni čas
Ker je predmetno področje stvar urejanja samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu z podzakonskim aktom ministra, ima tožena stranka glede iskanja ustreznega ravnotežja med nasprotujočimi interesi podjetnika in stanovalcev v bivalnem naselju določeno polje proste presoje, v katero sodišče poseže samo, če bi bila odločitev očitno nerazumna oziroma neuravnotežena. Taka pa izpodbijana odločitev ni.
ZVKD-1 člen 103. Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva člen 2, 8. ZUP člen 9, 138, 214, 237.
imenovanje v naziv muzejski svetnik - pogoji za napredovanje - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Po standardih obrazlaganja odločb o vlogah za imenovanja v naziv mora biti odločba obrazložena tako, da ima vse sestavine iz 214. člena ZUP, sicer sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Obrazložitev bi zato morala vsebovati natančno in konkretno točkovanje za (ne)izpodbijanje pogoja strokovne kompetence. Iz obrazložitve negativne odločbe mora biti jasno razvidno, katerim elementom v ugotovljeni strokovni kompetentnosti je tožena stranka podelila točke in koliko, in katerim jih ni podelila ter zakaj ne. Poleg tega tožena stranka ni dala tožniku možnosti, da bi se pred izdajo na učinkovit način izjavil o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločbo.