davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja - obvestilo o neplačanem davku
V zadevi je sporen potek petletnega relativnega zastaralnega roka. V tem pogledu drugostopenjski organ pravilno obrazloži, da je in zakaj je obvestilo o neplačanem davku z dne 8. 12. 2004 pretrgalo zastaranje, ter se pri tem pravilno sklicuje na določbe 97. člena ZDavP, veljavne v času izdaje obvestila. Zastaranje namreč pretrga oziroma ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki je namenjeno izterjavi davka, in ne le upravni akt, s katerim se odloča o davčni obveznosti (odločba) ali o izterjavi (sklep), kot zmotno meni tožnik. Navedeno in izkazano pa je tudi, da je bilo obvestilo tožniku vročeno (s fikcijo vročitve na pravilen naslov), zato tožnik ne more uspešno ugovarjati, da obvestila ni prejel in da rok iz obvestila ni začel teči.
ZUP člen 35, 35-4, 36, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti - izločitev uradne osebe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožeča stranka ima prav, ko uveljavlja kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo (drugostopenjske) odločbe kršitev prepovedi iz 4. točke 35. člena ZUP, po kateri predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Iz obeh izpodbijanih sklepov namreč jasno in nedvoumno sledi, da je ista oseba kot pooblaščena oseba vodila postopek tako na prvi kot na drugi stopnji odločanja v zadevi. Drugačne navedbe tožene stranke o zgolj tehnični pomoči s strani omenjene osebe so v očitnem nasprotju s podatki spisov.
Utemeljen je o tožeča stranka ugovarja tudi, da je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva. V razlogih sklepa prve stopnje je sicer navedeno število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila tožeči stranki, in pravna podlaga za opravljeno vrednotenje, niso pa razvidni razlogi za dodelitev določenega števila točk po posameznih merilih in s tem dejanska podlaga za odločitev. Te pomanjkljivosti tudi organ druge stopnje ne popravi: s svojim sklepom le popravi (zviša) število točk pri enem od kriterijev, ne navede pa vsebinskih razlogov, ne za svoje novo vrednotenje in ne za tisto, ki je bilo pred tem opravljeno na prvi stopnji in ki mu tožeča stranka ugovarja v pritožbi.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - odločba o predlogu za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe
O predlogu za opustitev cepljenja se izda odločba v upravnem postopku, ki mora med drugim vsebovati razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja ter obrazložitev teh razlogov. Prav tako mora razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo vsebovati strokovno mnenje komisije za cepljenje, ki je podlaga za izdajo odločbe. V konkretnem primeru je naveden razlog, ni pa ta razlog obrazložen, ne v mnenju komisije in ne v odločbi. Tožnica utemeljeno ugovarja tudi, da ni odgovorjeno na ostale navedbe v njenem predlogu, zlasti na tiste, ki se nanašajo na otrokovo (splošno) zdravstveno stanje ter na možne posledice cepljenja; ocenjeni pa tudi niso podani dokazni predlogi (za zaslišanje tožnice, sinov pregled ter pridobitev (izvedenskega) mnenja zdravnika – pediatra).
Ker so po določbah ZDavP-2 (87. člen) izvršljive že prvostopenjske odmerne odločbe, odločitev druge stopnje oziroma vložene pritožbe, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso bistvene, saj ne ovirajo izvršitve in s tem izdaje sklepa o davčni izvršbi.
Brez pravne podlage je tudi tožbeni ugovor o prepovedi davčne izvršbe zoper mladoletno osebo. Ne iz splošnih določb ZDaP-2 in ne iz tistih določb, ki se nanašajo na davčno izvršbo, namreč kaj takega ne sledi. Seveda pa tožnica kot mladoletna oseba lahko nastopa v postopku, tudi v postopku davčne izvršbe, le po zakonitih zastopnikih, to je svojih starših.
Upravni organ mora presoditi ne samo, ali je podano dejansko stanje, ki se ujema z zakonsko določenim razlastitvenim namenom, temveč mora ugotoviti tudi, ali je poseg za dosego tega namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - pravni interes
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o tožnikovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristi. To odločitev je vseboval izvršilni naslov, ki je tudi določil način izvršbe.
Ker sodna taksa v postavljenem roku ni bila plačana, niso pa izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče postopek ustavilo.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve bistveno, ali omejitev števila uporabnikov, ki jo tožnik navaja, izhaja tudi iz projektnih rešitev. Oba upravna organa pa sta pojasnila, da je izdelovalec zasnove požarne varnosti izračun števila uporabnikov objekta, za katerega je vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, utemeljil na dodatku k Tehnični smernici, tj. na številu uporabnikov, ki jih na m2 predvideva „računsko število uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej“. Tehnična smernica razvršča stavbe glede na njihovo namembnost.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, na ta razlog pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila drugostopenjska odločba z dne 2. 2. 2010, s katero se je upravni postopek končal, tožeči stranki vročena dne 2. 3. 2010. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je tožeči stranki iztekel z dne 1. 4. 2010. Tožeča stranka pa je tožbo priporočeno na pošto oddala šele naslednji dan – 2. 4. 2010 ob 15.04 uri, torej en dan po izteku roka.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta bila tožnika kot inšpekcijska zavezanca določena že z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je postala pravnomočna. Ker glede na določbo 117. člena ZUP stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, tožnika v tem upravnem sporu, ko se presoja sklep o višini stroškov postopka, ne moreta uspeti s tožbenimi ugovori, da nista zavezana za plačilo teh stroškov.
ZGO-1 člen 3, 145. ZUP člen 189, 189/1, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260/1, 261, 261/2, 292, 292/2, 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - zadržanje izvršbe - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obnova inšpekcijskega postopka - nova dejstva in dokazi - izvedensko mnenje - pristojnost gradbenega inšpektorja
O novem dokazu je mogoče govoriti tedaj, ko se nanaša na dejstvo, ki ga je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa ji tega dejstva, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. To pomeni, da se pojem „novega dokaza“ ne razteza na primere, kakršen je obravnavani, ko je tožnik po lastnih navedbah v inšpekcijskem postopku predlagal postavitev izvedenca gradbene stroke, takemu njegovemu dokaznemu predlogu pa ni bilo ugodeno.
V skladu s 145. členom ZGO-1 gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva med drugim nadzoruje tudi, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oz. drugih del po tem zakonu. Ker se po 3. členu ZGO-1 gradnja novega objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja razen v primeru, ko gre za enostavne objekte, ki izpolnjujejo pogoje iz podzakonskega predpisa, je jasno, da je za odločanje o teh vprašanjih pristojen gradbeni inšpektor, njegova odločitev pa je predmet preizkusa na podlagi morebitno vloženih pravnih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - primerno stanovanje
Pri presoji kriterija primernosti stanovanja ni mogoče izhajati zgolj iz površine stanovanja, pač pa je pri tem potrebno presojati tudi druge pogoje, ki jih za primerno stanovanje določa 10. člen SZ-1. Ker tožena stranka navedenih pogojev ni presojala in je pri presojanju kriterija primernega stanovanja izhajala le iz površinskega normativa, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZV-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 124, 124/1, 124/2, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih
Po 1. odstavku 5. člena ZV-1 je osnovno merilo za določanje višine vodnega povračila letni obseg rabe vode, naplavin in vodnih zemljišč, ki jo določa vodna pravica. V naslednjih dveh odstavkih pa je to osnovno merilo dopolnjeno z meriloma, ki naj zagotovita, da bodo v višini vodnega povračila upoštevane geografske, socialne in gospodarske značilnosti območja.
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/4. ZZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZZDej člen 28. ZLS člen 61, 61/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - članstvo v svetu javnega zavoda - zavrženje tožbe
Ne iz določb ZLS, ZZ ne iz določb ZZDej, ne izhaja kakšna pravica ali kakšen pravno varovan interes posameznika, ki je imenovan kot predstavnik ustanovitelja v svet javnega zavoda. Biti član Sveta tudi ni pravica ali (neposredna, na zakon oprta) pravna korist.
telekomunikacije - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožnikova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki ga je občina oz. njene pravne prednice sklenila za občane, torej v njihovem imenu in za njihov račun - s pravnimi predniki. Gre za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je sam prispeval, Občina Straža pa v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije. Tožnik namreč zahteva sodno varstvo, ker mu je toženka le delno priznala zahtevek za vračilo vlaganj v TK omrežje.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da sta jih izdala t. i. „neplačujoča gospodarska subjekta“ oziroma tudi t. i. „missing traderja“. Prvostopenjski organ ugotavlja, da storitve s strani omenjenih subjektov po navedenih računih niso bile opravljene, čemur pritrjuje tudi drugostopenjski organ, saj tožnik v postopku nasprotnega ni uspel dokazati. Prvostopenjski organ tožniku očita obstoj subjektivnega elementa oziroma vedenje, da z nakupom sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
Po 1. odstavku 108. člena ZPNačrt se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona (28. 4. 2007), končajo po doslej veljavnih predpisih.
Tožeča stranka zgolj s sklicevanjem na neko drugo odmerno odločbo, v drugem postopku, kjer po navedbah drugostopenjskega organa niti dejansko stanje ni bilo enako kot v obravnavani zadevi, ni izkazala, da je tožena stranka uporabila napačen koeficient. Prav tako ni izkazala, kakšno korist bi dosegla, če bi tožena stranka uporabila drug koeficient. V kolikor bi tožena stranka uporabila koeficient 0,51 in ga znižala za 6% zaradi oprostitve za kabelsko omrežje, bi končni koeficient znašal več kot 0,3900, kolikor je znašal zmanjšan koeficient zaradi oprostitve za kabelsko omrežje in plin v izpodbijani odločbi, kar pa vsekakor ni v korist tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - enkratna denarna socialna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč
Dejstvo, da je tožnik prejel enkratno socialno pomoč še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje iz 12. člena ZBPP za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
V zadevah javnih razpisov s področja kulture sodišče presoja izpolnjevanje razpisnih kriterijev zadržano, kar pomeni, da pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Vendar pa to ne pomeni, da lahko odločba ostane neobrazložena, ob čemer 3. odstavek 119. člena ZUJIK in 12. člen Pravilnika dajeta jasne napotke o obsegu in vsebini te obrazložitve, ki so prilagojeni posebnostim javnih razpisov s področja kulture.