izročitev delnic - upravni postopek - upravna zadeva
Ker ni v pristojnosti sodišča, da presoja civilnopravni del postopka izročitve delnic A. d.d., ampak le izpodbijano upravno odločbo, je tožena stranka pravilno zavrgla tožnikov zahtevek za izročitev delnic, ker omenjeni zahtevek ni stvar upravnega postopka.
ZDDV-1 člen 5. ZDavP-2 člen 68. ZDoh-2 člen 46, 48, 49.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - neregistrirana dejavnost - cenitev davčne osnove - DDV
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je ugotovljena na podlagi dokumentacije o nakupu in prodaji vozil, ki jo je v postopku pridobil davčni organ. Na tej podlagi je poleg prihodkov ugotovil in upošteval tudi odhodke. Navedba tožnika, da je upošteval le prihodke in ugotavljal le dejstva, ki so v njegovo škodo, je protispisna. Tudi po presoji sodišča se davčna osnova utemeljeno ni ugotavljala na podlagi podatkov primerljivih zavezancev, saj je davčni organ v postopku zbral konkretne podatke o prihodkih in odhodkih, ki omogočajo, da se davčna osnova, glede na položaj tožnika, ugotovi v dejanski višini. Drugih stroškov od tistih, ki jih ugotavlja davčni organ, pa tožnik konkretno ne navede in jih tudi ni navedel v davčnem postopku.
Tožnik je z izpodbijano odločbo ugotovljen kot davčni zavezanec, ker je po presoji davčnega organa opravljal dejavnost zaradi doseganja trajnega dohodka in ne zaradi opravljanja dejavnosti kot občasne. Ali se določena dejavnost opravlja zaradi doseganja trajnega dohodka ali zgolj kot občasna transakcija, se ugotavlja ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
Za vsebinsko obravnavo tožbe zaradi zatrjevane ničnosti inšpekcijske odločbe je pogoj, da tožba izpolnjuje procesne predpostavke, med drugim, da je stranka v upravnem postopku izčrpala redna pravna sredstva. Ker tožnika kljub dvakratnemu pozivu nista izkazala, da sta zoper izpodbijano odločbo v upravnem postopku vložila pritožbo, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ZUP člen 35, 35-4, 36, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZLPLS člen 14a.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izvajalcev programov športnih dejavnosti - izločitev uradne osebe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožeča stranka ima prav, ko uveljavlja kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo (drugostopenjske) odločbe kršitev prepovedi iz 4. točke 35. člena ZUP, po kateri predstojnik oziroma pooblaščena uradna oseba organa ne sme odločati ali opravljati dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. Iz obeh izpodbijanih sklepov namreč jasno in nedvoumno sledi, da je ista oseba kot pooblaščena oseba vodila postopek tako na prvi kot na drugi stopnji odločanja v zadevi. Drugačne navedbe tožene stranke o zgolj tehnični pomoči s strani omenjene osebe so v očitnem nasprotju s podatki spisov.
Utemeljen je o tožeča stranka ugovarja tudi, da je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva. V razlogih sklepa prve stopnje je sicer navedeno število točk, ki jih je strokovna komisija dodelila tožeči stranki, in pravna podlaga za opravljeno vrednotenje, niso pa razvidni razlogi za dodelitev določenega števila točk po posameznih merilih in s tem dejanska podlaga za odločitev. Te pomanjkljivosti tudi organ druge stopnje ne popravi: s svojim sklepom le popravi (zviša) število točk pri enem od kriterijev, ne navede pa vsebinskih razlogov, ne za svoje novo vrednotenje in ne za tisto, ki je bilo pred tem opravljeno na prvi stopnji in ki mu tožeča stranka ugovarja v pritožbi.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je v eni od držav članic vložil državljan tretje države člen 19, 19/2. ZMZ člen 59, 59/1 ,59/1-5. URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 32, 32/2. Listina EU o temeljnih pravicah člen 47, 47/1, 52. Konvencija o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah člen 3, 13.
začasna odredba - mednarodna zaščita - dublinski postopek - prosilec predhodno zaprosil za azil v drugi državi - država pristojna za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Če bi bil tožnik predan Bolgariji, preden bi sodišče odločilo o njegovi tožbi, kar bi se lahko brez vložene zahteve za izdajo začasne odredbe dejansko zgodilo po vročitvi izpodbijanega sklepa, tožnik ne bi imel učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic oziroma pravnih koristi, ki jih uveljavlja v tožbi, in ne bi imel učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev tožene stranke.
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve bistveno, ali omejitev števila uporabnikov, ki jo tožnik navaja, izhaja tudi iz projektnih rešitev. Oba upravna organa pa sta pojasnila, da je izdelovalec zasnove požarne varnosti izračun števila uporabnikov objekta, za katerega je vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, utemeljil na dodatku k Tehnični smernici, tj. na številu uporabnikov, ki jih na m2 predvideva „računsko število uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej“. Tehnična smernica razvršča stavbe glede na njihovo namembnost.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - pravni interes
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o tožnikovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristi. To odločitev je vseboval izvršilni naslov, ki je tudi določil način izvršbe.
Ker sodna taksa v postavljenem roku ni bila plačana, niso pa izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče postopek ustavilo.
nujna brezplačna pravna pomoč - odobritev nujne brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi
Tožnik presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je bila prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnjena. Enkratna socialna pomoč pa ne pomeni, da je izpolnjen pogoj za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
plačilo storitve institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo - preživninska obveznost - dedni dogovor - pogodba o preužitku
Če iz dednega dogovora, ki sta ga sklenila C.C. in A.A., izhaja preživninska obveznost, potem je ta obveznost po smrti C.C. prešla tudi na dediče po njem. Iz pravice do brezplačnega, ogrevanega stanovanja v točno določeni stanovanjski hiši ne izhaja drugačna obveznost od te, ki je dogovorjena. To pomeni, da ji ni mogoče pripisati pomena obveznosti preživljanja. Tudi iz pravice užitka njive ne izhaja preživninska obveznost. Denarna obveznost je dogovorjena za določen čas in ne do smrti upravičenca. Samo dejstvo, da gre za obveznosti, ki imajo premoženjsko vrednost, pa še ne pomeni, da gre za preživninsko obveznost. Če za preživninsko obveznost ni šlo ob sklenitvi dednega dogovora, mu take pravne narave ni mogoče pripisati zaradi kasnejše uveljavitve Uredbe oziroma zaradi odločitve upravičenca za storitve institucionalnega varstva.
URS člen 23. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/4. ZZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZZDej člen 28. ZLS člen 61, 61/2.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - članstvo v svetu javnega zavoda - zavrženje tožbe
Ne iz določb ZLS, ZZ ne iz določb ZZDej, ne izhaja kakšna pravica ali kakšen pravno varovan interes posameznika, ki je imenovan kot predstavnik ustanovitelja v svet javnega zavoda. Biti član Sveta tudi ni pravica ali (neposredna, na zakon oprta) pravna korist.
Inšpektor je ugotovil, da izvedena dela ne predstavljajo del, ki jih dovoljuje gradbeno dovoljenje, pač pa je obravnavana gradnja zaradi popolne odstranitve obstoječega objekta novogradnja. Glede na navedene ugotovitve gradbenega inšpektorja se postavlja vprašanje, ali je šlo res samo za prekoračitev pogojev iz upravnih dovoljenj, ali pa morda za gradnjo povsem samostojnega objekta, na katerega se izdano dovoljenje sploh ne nanaša. V takem primeru in ob predhodni ugotovitvi vseh relevantnih okoliščin pa bi se moral voditi inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1 in ne postopek zaradi neskladne gradnje po 153. členu ZGO-1, kot se je vodil v obravnavanem primeru.
Po 1. odstavku 108. člena ZPNačrt se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona (28. 4. 2007), končajo po doslej veljavnih predpisih.
Tožeča stranka zgolj s sklicevanjem na neko drugo odmerno odločbo, v drugem postopku, kjer po navedbah drugostopenjskega organa niti dejansko stanje ni bilo enako kot v obravnavani zadevi, ni izkazala, da je tožena stranka uporabila napačen koeficient. Prav tako ni izkazala, kakšno korist bi dosegla, če bi tožena stranka uporabila drug koeficient. V kolikor bi tožena stranka uporabila koeficient 0,51 in ga znižala za 6% zaradi oprostitve za kabelsko omrežje, bi končni koeficient znašal več kot 0,3900, kolikor je znašal zmanjšan koeficient zaradi oprostitve za kabelsko omrežje in plin v izpodbijani odločbi, kar pa vsekakor ni v korist tožeče stranke.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - izvršba po drugi osebi - stroški izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
V obravnavanem primeru ni sporno, da sta bila tožnika kot inšpekcijska zavezanca določena že z odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je postala pravnomočna. Ker glede na določbo 117. člena ZUP stroške postopka v zvezi z izvršbo trpi zavezanec, tožnika v tem upravnem sporu, ko se presoja sklep o višini stroškov postopka, ne moreta uspeti s tožbenimi ugovori, da nista zavezana za plačilo teh stroškov.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - obnova upravnega postopka
ZGO-1 v 2. odstavku 96. člena le investitorju priznava pravno korist za sodelovanje v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, zato bi morala tožnica za sodelovanje v postopku zatrjevati in izkazati pravno korist, ki temelji na drugem predpisu in zaradi varstva katere se želi udeležiti postopka izdaje uporabnega dovoljenja oz. iz tega razloga doseči njegovo obnovo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - enkratna denarna socialna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč
Dejstvo, da je tožnik prejel enkratno socialno pomoč še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje iz 12. člena ZBPP za odobritev izredne brezplačne pravne pomoči.
ZSpo člen 7, 10. ZUP člen 66, 66/1, 66/2, 66/3, 67, 67/2, 140, 140/2, 214, 237,237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji - kriteriji za dodelitev sredstev - ovrednotenje projekta - obrazložitev odločbe - nepopolna vloga
Javni razpis je akt, s katerim se določijo pogoji, pod katerimi lahko vse zainteresirane osebe konkurirajo pri pridobivanju javnih sredstev za sofinanciranje programov, ki jih izvajajo na področju, zaradi katerega je bil razpis objavljen. Prijavitelj zato lahko v postopku, v katerem sodeluje na podlagi javnega razpisa, izpodbija v njem določene pogoje, če meni, da so ti nezakoniti ali v nasprotju z s podzakonskim predpisom.
V skladu s 3. odstavkom 66. člena ZUP se kot del popolne vloge lahko štejejo tudi dokazila, vendar le v primeru, če jih kot del popolne vloge zahteva predpis. Katere so sestavine popolne vloge, mora torej določiti predpis.
telekomunikacije - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožnikova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki ga je občina oz. njene pravne prednice sklenila za občane, torej v njihovem imenu in za njihov račun - s pravnimi predniki. Gre za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je sam prispeval, Občina Straža pa v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije. Tožnik namreč zahteva sodno varstvo, ker mu je toženka le delno priznala zahtevek za vračilo vlaganj v TK omrežje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje finančnega pogoja - primerno stanovanje
Pri presoji kriterija primernosti stanovanja ni mogoče izhajati zgolj iz površine stanovanja, pač pa je pri tem potrebno presojati tudi druge pogoje, ki jih za primerno stanovanje določa 10. člen SZ-1. Ker tožena stranka navedenih pogojev ni presojala in je pri presojanju kriterija primernega stanovanja izhajala le iz površinskega normativa, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca
Toženka je del pogojev določila, ne da bi za to imela podlago v zakonu. Abstraktna zahteva po spoštovanju predpisov namreč ne more biti projektni pogoj. Oceno, ali so projektne rešitve skladne s predpisi, lahko soglasodajalec da le v okviru pristojnosti, ki jih ima kot soglasodajalec, sicer pa je ocena, ali je projekt izdelan v skladu s predpisi, v pristojnosti organa, ki odloča o izdaji gradbenega dovoljenja.