brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Za odločitev je bistveno, da je tožnik podatek o lastništvu vrednostnih papirjev zamolčal, na odločitev pa nima vpliva dejstvo, da gre za premoženje zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivalo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
V postopkih priznanja mednarodne zaščite se ugotavlja izključno ogroženost osebe zaradi preganjanja zaradi enega izmed razlogov, določenih v Ženevski konvenciji, tožeča stranka pa je zanikala, da bi bila preganjanja zaradi katerega izmed teh razlogov, prav tako pa iz njenih izjav tudi ne izhaja, da bi bila preganjana s strani državnih oziroma nedržavnih subjektov. Izjave, ki jih je navedla kot razlog za zapustitev izvorne države so nezadostne, nepomembne in povsem zanemarljivega pomena za obravnavanje upravičenosti za mednarodno zaščito.
Edini konflikt, ki ga je tožeča stranka imela, je nesporazum z bratom, ker je bil njen izvenzakonski partner druge vere, to pa sodišče ocenjuje kot družinski spor, ki nima elementov preganjanja po ZMZ.
Tožena stranka tožeči stranki ne očita, da prošnje ni vložila v nekem prekluzivnem, točno določenem roku, temveč je zgolj ocenila, da ni izrazila namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času. Treba je namreč upoštevati, da je tožeča stranka prišla v Slovenijo že pred skoraj enim letom in je šele v marcu 2011 prosila za mednarodno zaščito.
ZKme-1 člen 30. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova izvajanja ukrepa povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2009 točka 2, razdelek 4/1.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - oblika vloge - sprememba razpisne dokumentacije
Ker je upravni organ sam pred javno objavo razpisa in razpisne dokumentacije spremenil posamezne dele razpisne dokumentacije z namenom, da bi onemogočil favoriziranje vlagateljev, ki bi lahko prišli do dokumentacije že pred objavo javnega razpisa, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je bil dokument brez njegovega vpliva naknadno oblikovno spremenjen.
ZPVI člen 3, 3/2, 11, 11/5, 11/6. ZVis člen 33. ZUP člen 9.
priznavanje izobraževanja - priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - diploma glasbenega konservatorija iz Trsta - vrednotenje izobraževanja - visokošolski strokovni študijski program - strokovni oziroma znanstveni naslov - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka je ob smiselni uporabi meril iz 3. člena ZPVI in ob upoštevanju določb 33. člena ZVis, v katerih so študijski programi razvrščeni ter definirana narava visokošolskih strokovnih študijskih programov in univerzitetnih študijskih programov, pravilno odločila, da se tožeči stranki na podlagi diplome di violoncello, ki jo je izdal Conservatorio di musica „Giuseppe Tartini“ iz Trsta, v Republiki Sloveniji prizna prva stopnja visokošolskega strokovnega študijskega programa, smer violončelo.
Ni potrebe, da bi upravni organ odgovoril na vsako navedbo stranke oziroma posebej obrazložil vrednotenje vsakega dokaza, če sprejme generalno stališče, da so navedbe oziroma dokazi stranke neutemeljeni oziroma nepomembni in hkrati obrazloži zakaj.
DDV - odmera DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - svetovanje in pomoč pri organizaciji gradbišča
Računi, s katerimi je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji računov niso imeli nobenih realnih možnosti tožniku opraviti navedenih storitev, niti ne obstajajo za to kakršnikoli dokazi na strani izdajatelj računov in tudi ne na tožnikovi strani. Navidezni posli pa na obdavčenje ne vplivajo.
ZDDV-1 člen 5. ZDavP-2 člen 68. ZDoh-2 člen 46, 48, 49.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - neregistrirana dejavnost - cenitev davčne osnove - DDV
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je ugotovljena na podlagi dokumentacije o nakupu in prodaji vozil, ki jo je v postopku pridobil davčni organ. Na tej podlagi je poleg prihodkov ugotovil in upošteval tudi odhodke. Navedba tožnika, da je upošteval le prihodke in ugotavljal le dejstva, ki so v njegovo škodo, je protispisna. Tudi po presoji sodišča se davčna osnova utemeljeno ni ugotavljala na podlagi podatkov primerljivih zavezancev, saj je davčni organ v postopku zbral konkretne podatke o prihodkih in odhodkih, ki omogočajo, da se davčna osnova, glede na položaj tožnika, ugotovi v dejanski višini. Drugih stroškov od tistih, ki jih ugotavlja davčni organ, pa tožnik konkretno ne navede in jih tudi ni navedel v davčnem postopku.
Tožnik je z izpodbijano odločbo ugotovljen kot davčni zavezanec, ker je po presoji davčnega organa opravljal dejavnost zaradi doseganja trajnega dohodka in ne zaradi opravljanja dejavnosti kot občasne. Ali se določena dejavnost opravlja zaradi doseganja trajnega dohodka ali zgolj kot občasna transakcija, se ugotavlja ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
izročitev delnic - upravni postopek - upravna zadeva
Ker ni v pristojnosti sodišča, da presoja civilnopravni del postopka izročitve delnic A. d.d., ampak le izpodbijano upravno odločbo, je tožena stranka pravilno zavrgla tožnikov zahtevek za izročitev delnic, ker omenjeni zahtevek ni stvar upravnega postopka.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - ugovor zoper informativni izračun dohodnine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - odločba o pritožbi - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izrek drugostopenjske odločbe, s katerim se izrecno zavrne tožnikova pritožba zoper sklep o zavrženju napovedi za odmero dohodnine, je v nasprotju z obrazložitvijo, ki se nanaša na drugo odločitev prve stopnje. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe druge stopnje, zato se zadeva vrača drugostopenjskemu organu, da ponovno odloči o pritožbi. Pred odločitvijo mora ta organ nedvoumno ugotoviti, kateri akt tožnik izpodbija s pritožbo in iz katerih razlogov, ter tako poskrbeti, da se odpravijo vse morebitne nejasnosti v tožnikovi (laični) vlogi in posledično sprejme pravilna in zakonita odločitev. Tudi presoja pritožbe kot pritožbe zoper sklep o zavrženju tožnikovega ugovora zoper informativni izračun, ni pravilna. Ne upošteva se namreč, da je tožnik v ugovoru poleg vsebinskih razlogov (davčne olajšave za ženo in dva otroka) navajal tudi svojo odsotnost kot vzrok za zamudo roka za ugovor ter s tem smiselno predlagal vrnitev v prejšnje stanje. O tem predlogu se prvostopenjski organ ni izrekel, prav tako pa razlogov iz ugovora in pritožbe v tem smislu ni presodil drugostopenjski organ v svoji odločbi ter je posledično preuranjeno potrdil odločitev, da se ugovor tožnika kot nepravočasen zavrže.
dohodnina - član uprave - plačila članu uprave - samostojni podjetnik posameznik - osebni prejemek
Član uprave je po določbi 246. člena ZGD lahko le fizična oseba. Za člana uprave torej fizična oseba v svojstvu samostojnega podjetnika posameznika ne more biti imenovana. Čim je tako, tudi plačila članu uprave za opravljanje funkcije ni mogoče opredeliti drugače kot njegov osebni prejemek. Pogodbeni stranki s pogodbo ne moreta upoštevno spreminjati opisane pravne narave izplačila in nanjo vezanih davčnih posledic. To velja tudi, ko se po sklenjeni pogodbi osebni prejemek ne odstopa tretji osebi, temveč se preusmerja med prihodke samostojnega podjetnika in s tem spreminja njegova davčna obravnava tako na strani prejemnika kot tudi na strani izplačevalca.
Za vsebinsko obravnavo tožbe zaradi zatrjevane ničnosti inšpekcijske odločbe je pogoj, da tožba izpolnjuje procesne predpostavke, med drugim, da je stranka v upravnem postopku izčrpala redna pravna sredstva. Ker tožnika kljub dvakratnemu pozivu nista izkazala, da sta zoper izpodbijano odločbo v upravnem postopku vložila pritožbo, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
O izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo se lahko odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.
denacionalizacija - vlaganje v podržavljeno zemljišče - ugotavljanje višine vlaganj - odškodnina iz naslova večvrednosti podržavljenega zemljišča - dokazno breme
Pri priznanju odškodnine iz naslova večvrednosti podržavljene nepremičnine se upošteva le investicijska vlaganja in ne vlaganj, ki so bila potrebna za vzdrževanje nepremičnine. Dokazovanje investicij pa je tožnikovo breme.
Ker pa prvostopni organ povečane vrednosti zemljišča v danem obsegu in glede na časovni ločnici brez postavitve izvedenca ni mogel ugotoviti, tožnik pa kljub temu, da je dokazovanje investicij njegovo dokazno breme ter, da mu je bilo tudi pojasnjeno, da ocena investicij izvedenca Y.Y. ni primerna, ni bil pripravljen plačati izvedbe tega dokaza, tožnikovi zahtevi tako ni bilo možno ugoditi.
Upravni organ mora presoditi ne samo, ali je podano dejansko stanje, ki se ujema z zakonsko določenim razlastitvenim namenom, temveč mora ugotoviti tudi, ali je poseg za dosego tega namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
Ker so po določbah ZDavP-2 (87. člen) izvršljive že prvostopenjske odmerne odločbe, odločitev druge stopnje oziroma vložene pritožbe, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso bistvene, saj ne ovirajo izvršitve in s tem izdaje sklepa o davčni izvršbi.
Brez pravne podlage je tudi tožbeni ugovor o prepovedi davčne izvršbe zoper mladoletno osebo. Ne iz splošnih določb ZDaP-2 in ne iz tistih določb, ki se nanašajo na davčno izvršbo, namreč kaj takega ne sledi. Seveda pa tožnica kot mladoletna oseba lahko nastopa v postopku, tudi v postopku davčne izvršbe, le po zakonitih zastopnikih, to je svojih starših.
ZKme-1 člen 145. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35.
GERK - izbris iz evidence GERK - sprememba v evidenci GERK - pravica do uporabe zemljišča - zemljišče v solastnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo
Sklepanje zakupne pogodbe presega okvire rednega upravljanja, zato je po mnenju sodišča potrebno soglasje vseh solastnikov. Ker tožeča stranka soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih parcel nima, je upravni organ pravilno ugotovil, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK iz evidence izbrisal.
ZDavP člen 95, 95/5. ZDavP-1 člen 32. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/8.
vračilo davka - zamudne obresti - zamudne obresti od preveč plačane dohodnine - izvršitev odločbe o vračilu davka - posebna nakaznica
Z odločbo o odmeri dohodnine tožnici je bilo odločeno tudi, da se znesek odmerjene oziroma obračunane akontacije dohodnine, ki presega s to odločbo odmerjeno dohodnino, vrne tožnici z obrestmi, ki začnejo teči od dneva pravnomočnosti te odločbe. Navedena odločitev je pravnomočna in veže tako stranke, na katere se nanaša, kot tudi sodišče, ki v tem upravnem sporu izpodbijano odločitev presoja le z vidika pravilnosti izvršitve odločbe o vračilu preveč plačanega davka. Ob upoštevanju datuma vročitve je odmerna odločba postala pravnomočna 21. 1. 2005. Čeprav je bila dohodnina tožnici vrnjena 3. 2. 2005 in s tem pred potekom 30-dnevnega zakonskega roka za vračilo davka, to davčnega organa ne odvezuje obveznosti odločbo o vračilu izvršiti tako, kot se glasi, in tožnici preveč plačani davek vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi, ki skladno z odločbo o dohodnini tečejo od dneva pravnomočnosti te odločbe do vračila.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - odločba o predlogu za opustitev cepljenja - obrazložitev odločbe
O predlogu za opustitev cepljenja se izda odločba v upravnem postopku, ki mora med drugim vsebovati razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja ter obrazložitev teh razlogov. Prav tako mora razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo vsebovati strokovno mnenje komisije za cepljenje, ki je podlaga za izdajo odločbe. V konkretnem primeru je naveden razlog, ni pa ta razlog obrazložen, ne v mnenju komisije in ne v odločbi. Tožnica utemeljeno ugovarja tudi, da ni odgovorjeno na ostale navedbe v njenem predlogu, zlasti na tiste, ki se nanašajo na otrokovo (splošno) zdravstveno stanje ter na možne posledice cepljenja; ocenjeni pa tudi niso podani dokazni predlogi (za zaslišanje tožnice, sinov pregled ter pridobitev (izvedenskega) mnenja zdravnika – pediatra).
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je v eni od držav članic vložil državljan tretje države člen 19, 19/2. ZMZ člen 59, 59/1 ,59/1-5. URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 32, 32/2. Listina EU o temeljnih pravicah člen 47, 47/1, 52. Konvencija o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah člen 3, 13.
začasna odredba - mednarodna zaščita - dublinski postopek - prosilec predhodno zaprosil za azil v drugi državi - država pristojna za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Če bi bil tožnik predan Bolgariji, preden bi sodišče odločilo o njegovi tožbi, kar bi se lahko brez vložene zahteve za izdajo začasne odredbe dejansko zgodilo po vročitvi izpodbijanega sklepa, tožnik ne bi imel učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic oziroma pravnih koristi, ki jih uveljavlja v tožbi, in ne bi imel učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev tožene stranke.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenja za upravljanje pravic na avdiovizualnih delih - stranka v postopku - pravočasnost zahteve za vstop v postopek
Na zahtevi za priznanje položaja stranke je datum 4. 10. 2010, ne izhaja pa iz zahteve, niti iz drugih dokumentov, da bi tožeča stranka sporno vlogo poslala 4. 10. 2010. Tožeča stranka o tem dejstvu tudi k tožbi ni priložila nobenega dokaza, torej sodišče sledi toženi stranki, da je v primeru, ko stranka pošlje vlogo navadno, upoštevati prejemno teorijo. Sodišče zato sledi zaznambi na vlogi, da jo je upravni organ prejel 25. 10. 2010, kar pa je po zaključku postopka na prvi stopnji.
V primerljivi zadevi, ko je vstop v postopek zahtevala fizična oseba, je sodišče tožbo avtorja, ki jo je utemeljeval na enakih podlagah kot tožeča stranka, zavrnilo. Pri tem je menilo, da avtor, soavtor in producent po določbi 43. člena ZUP niso osebe, ki bi iz navedenih statusov imele pravni interes v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno opravljanje pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna zadeva - sprememba pravne podlage
Spremembo pravne podlage bi predstavljala le morebitna sprememba predpisa, ki ureja obravnavano upravno stvar, ne pa sodna praksa, izdana v podobnih ali istovrstnih zadevah.