Javni razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2009.
javni razpis - dodelitev štipendije - izpolnjevanje razpisnih pogojev - javna institucija - javno veljaven program
Ker tožnik nima zakonske pravice, da pridobi štipendijo za izobraževanje na določeni instituciji, ampak ima le pravico, da enakopravno z drugimi, ki so v bistveno enakih pravnih okoliščinah, konkurira za razpisana sredstva, sodišče ni našlo nezakonitosti v izpodbijani odločbi tudi z vidika prava EU. Dejstvo, da je pristojni organ v enem od predhodnih razpisov dodelil štipendijo za izobraževanja na isti instituciji, ker je ugotovil, da je institucija akreditirana v ZDA, pa ne pomeni, da mora izdati pozitivno odločbo tudi v tem primeru. Dejansko stanje glede akreditacije v posamezni državi se namreč lahko skozi časovno obdobje spremeni, spremeni pa se lahko tudi politika dodeljevanja oziroma pogoji za dodeljevanje štipendij skozi različna časovna obdobja.
ZSRib člen 30, 30/3. Uredba o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših v Republiki Sloveniji člen 4.
koncesija - izvajanje ribiškega upravljanja - pogoji za pridobitev koncesije - izpolnjevanje razpisnih pogojev - pogoji, določeni v zakonu - prednostna pravica
V zadevi izbora koncesionarja je sporno izpolnjevanje pogojev, ki niso bili objavljeni v javnem razpisu in ki jih tožena stranka ni niti ugotavljala. Sodišče v sporih glede izbire koncesionarja presojo ustreznosti ponudb prijaviteljev opravi zgolj z vidika spoštovanja pravil ZUP o celovitosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov in se ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih pogojev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (načelo delitve oblasti, 3. člen Ustave). To pomeni, da je presoja izpolnjevanja dejanskih pogojev, ključnih za izbiro koncesionarja, po posameznih ponudnikih zadržana. To stališče v obravnavanem primeru velja toliko bolj, ker tožena stranka izpolnjevanja vseh v zakonu določenih pogojev za izbiro koncesionarja ni ugotavljala.
mednarodna zaščita - združevanje družine - kršitev določb postopka
Tožnica je podala prošnjo za priznanje mednarodne zaščite iz razloga združevanja družine. Prošnjo zaradi združevanja družine ZMZ posebej ureja v 17. členu v povezavi s 16. členom. To pomeni, da bi morala tožena stranka (prvenstveno) tožničino prošnjo presojati na podlagi citiranih zakonskih določb. Tožena stranka pa je tožničino prošnjo obravnavala (zgolj) na podlagi določb 2., 5. in 6. točke 55. člena ZMZ.
ZPVI člen 3, 3/2, 11, 11/5, 11/6. ZVis člen 33. ZUP člen 9.
priznavanje izobraževanja - priznavanje izobraževanja za namen zaposlovanja - diploma glasbenega konservatorija iz Trsta - vrednotenje izobraževanja - visokošolski strokovni študijski program - strokovni oziroma znanstveni naslov - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka je ob smiselni uporabi meril iz 3. člena ZPVI in ob upoštevanju določb 33. člena ZVis, v katerih so študijski programi razvrščeni ter definirana narava visokošolskih strokovnih študijskih programov in univerzitetnih študijskih programov, pravilno odločila, da se tožeči stranki na podlagi diplome di violoncello, ki jo je izdal Conservatorio di musica „Giuseppe Tartini“ iz Trsta, v Republiki Sloveniji prizna prva stopnja visokošolskega strokovnega študijskega programa, smer violončelo.
Ni potrebe, da bi upravni organ odgovoril na vsako navedbo stranke oziroma posebej obrazložil vrednotenje vsakega dokaza, če sprejme generalno stališče, da so navedbe oziroma dokazi stranke neutemeljeni oziroma nepomembni in hkrati obrazloži zakaj.
dohodnina - član uprave - plačila članu uprave - samostojni podjetnik posameznik - osebni prejemek
Član uprave je po določbi 246. člena ZGD lahko le fizična oseba. Za člana uprave torej fizična oseba v svojstvu samostojnega podjetnika posameznika ne more biti imenovana. Čim je tako, tudi plačila članu uprave za opravljanje funkcije ni mogoče opredeliti drugače kot njegov osebni prejemek. Pogodbeni stranki s pogodbo ne moreta upoštevno spreminjati opisane pravne narave izplačila in nanjo vezanih davčnih posledic. To velja tudi, ko se po sklenjeni pogodbi osebni prejemek ne odstopa tretji osebi, temveč se preusmerja med prihodke samostojnega podjetnika in s tem spreminja njegova davčna obravnava tako na strani prejemnika kot tudi na strani izplačevalca.
izročitev delnic - upravni postopek - upravna zadeva
Ker ni v pristojnosti sodišča, da presoja civilnopravni del postopka izročitve delnic A. d.d., ampak le izpodbijano upravno odločbo, je tožena stranka pravilno zavrgla tožnikov zahtevek za izročitev delnic, ker omenjeni zahtevek ni stvar upravnega postopka.
ZDavP člen 95, 95/5. ZDavP-1 člen 32. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/8.
vračilo davka - zamudne obresti - zamudne obresti od preveč plačane dohodnine - izvršitev odločbe o vračilu davka - posebna nakaznica
Z odločbo o odmeri dohodnine tožnici je bilo odločeno tudi, da se znesek odmerjene oziroma obračunane akontacije dohodnine, ki presega s to odločbo odmerjeno dohodnino, vrne tožnici z obrestmi, ki začnejo teči od dneva pravnomočnosti te odločbe. Navedena odločitev je pravnomočna in veže tako stranke, na katere se nanaša, kot tudi sodišče, ki v tem upravnem sporu izpodbijano odločitev presoja le z vidika pravilnosti izvršitve odločbe o vračilu preveč plačanega davka. Ob upoštevanju datuma vročitve je odmerna odločba postala pravnomočna 21. 1. 2005. Čeprav je bila dohodnina tožnici vrnjena 3. 2. 2005 in s tem pred potekom 30-dnevnega zakonskega roka za vračilo davka, to davčnega organa ne odvezuje obveznosti odločbo o vračilu izvršiti tako, kot se glasi, in tožnici preveč plačani davek vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi, ki skladno z odločbo o dohodnini tečejo od dneva pravnomočnosti te odločbe do vračila.
DDV - odmera DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - svetovanje in pomoč pri organizaciji gradbišča
Računi, s katerimi je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji računov niso imeli nobenih realnih možnosti tožniku opraviti navedenih storitev, niti ne obstajajo za to kakršnikoli dokazi na strani izdajatelj računov in tudi ne na tožnikovi strani. Navidezni posli pa na obdavčenje ne vplivajo.
ZDDV-1 člen 5. ZDavP-2 člen 68. ZDoh-2 člen 46, 48, 49.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - neregistrirana dejavnost - cenitev davčne osnove - DDV
Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je ugotovljena na podlagi dokumentacije o nakupu in prodaji vozil, ki jo je v postopku pridobil davčni organ. Na tej podlagi je poleg prihodkov ugotovil in upošteval tudi odhodke. Navedba tožnika, da je upošteval le prihodke in ugotavljal le dejstva, ki so v njegovo škodo, je protispisna. Tudi po presoji sodišča se davčna osnova utemeljeno ni ugotavljala na podlagi podatkov primerljivih zavezancev, saj je davčni organ v postopku zbral konkretne podatke o prihodkih in odhodkih, ki omogočajo, da se davčna osnova, glede na položaj tožnika, ugotovi v dejanski višini. Drugih stroškov od tistih, ki jih ugotavlja davčni organ, pa tožnik konkretno ne navede in jih tudi ni navedel v davčnem postopku.
Tožnik je z izpodbijano odločbo ugotovljen kot davčni zavezanec, ker je po presoji davčnega organa opravljal dejavnost zaradi doseganja trajnega dohodka in ne zaradi opravljanja dejavnosti kot občasne. Ali se določena dejavnost opravlja zaradi doseganja trajnega dohodka ali zgolj kot občasna transakcija, se ugotavlja ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
ZKme-1 člen 145. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35.
GERK - izbris iz evidence GERK - sprememba v evidenci GERK - pravica do uporabe zemljišča - zemljišče v solastnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo
Sklepanje zakupne pogodbe presega okvire rednega upravljanja, zato je po mnenju sodišča potrebno soglasje vseh solastnikov. Ker tožeča stranka soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih parcel nima, je upravni organ pravilno ugotovil, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK iz evidence izbrisal.
Za vsebinsko obravnavo tožbe zaradi zatrjevane ničnosti inšpekcijske odločbe je pogoj, da tožba izpolnjuje procesne predpostavke, med drugim, da je stranka v upravnem postopku izčrpala redna pravna sredstva. Ker tožnika kljub dvakratnemu pozivu nista izkazala, da sta zoper izpodbijano odločbo v upravnem postopku vložila pritožbo, je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna zadeva - sprememba pravne podlage
Spremembo pravne podlage bi predstavljala le morebitna sprememba predpisa, ki ureja obravnavano upravno stvar, ne pa sodna praksa, izdana v podobnih ali istovrstnih zadevah.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja - obvestilo o neplačanem davku
V zadevi je sporen potek petletnega relativnega zastaralnega roka. V tem pogledu drugostopenjski organ pravilno obrazloži, da je in zakaj je obvestilo o neplačanem davku z dne 8. 12. 2004 pretrgalo zastaranje, ter se pri tem pravilno sklicuje na določbe 97. člena ZDavP, veljavne v času izdaje obvestila. Zastaranje namreč pretrga oziroma ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki je namenjeno izterjavi davka, in ne le upravni akt, s katerim se odloča o davčni obveznosti (odločba) ali o izterjavi (sklep), kot zmotno meni tožnik. Navedeno in izkazano pa je tudi, da je bilo obvestilo tožniku vročeno (s fikcijo vročitve na pravilen naslov), zato tožnik ne more uspešno ugovarjati, da obvestila ni prejel in da rok iz obvestila ni začel teči.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo je v eni od držav članic vložil državljan tretje države člen 19, 19/2. ZMZ člen 59, 59/1 ,59/1-5. URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 32, 32/2. Listina EU o temeljnih pravicah člen 47, 47/1, 52. Konvencija o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah člen 3, 13.
začasna odredba - mednarodna zaščita - dublinski postopek - prosilec predhodno zaprosil za azil v drugi državi - država pristojna za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Če bi bil tožnik predan Bolgariji, preden bi sodišče odločilo o njegovi tožbi, kar bi se lahko brez vložene zahteve za izdajo začasne odredbe dejansko zgodilo po vročitvi izpodbijanega sklepa, tožnik ne bi imel učinkovitega sodnega varstva njegovih pravic oziroma pravnih koristi, ki jih uveljavlja v tožbi, in ne bi imel učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev tožene stranke.
Ker so po določbah ZDavP-2 (87. člen) izvršljive že prvostopenjske odmerne odločbe, odločitev druge stopnje oziroma vložene pritožbe, na katere se sklicuje tožeča stranka, niso bistvene, saj ne ovirajo izvršitve in s tem izdaje sklepa o davčni izvršbi.
Brez pravne podlage je tudi tožbeni ugovor o prepovedi davčne izvršbe zoper mladoletno osebo. Ne iz splošnih določb ZDaP-2 in ne iz tistih določb, ki se nanašajo na davčno izvršbo, namreč kaj takega ne sledi. Seveda pa tožnica kot mladoletna oseba lahko nastopa v postopku, tudi v postopku davčne izvršbe, le po zakonitih zastopnikih, to je svojih starših.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenja za upravljanje pravic na avdiovizualnih delih - stranka v postopku - pravočasnost zahteve za vstop v postopek
Na zahtevi za priznanje položaja stranke je datum 4. 10. 2010, ne izhaja pa iz zahteve, niti iz drugih dokumentov, da bi tožeča stranka sporno vlogo poslala 4. 10. 2010. Tožeča stranka o tem dejstvu tudi k tožbi ni priložila nobenega dokaza, torej sodišče sledi toženi stranki, da je v primeru, ko stranka pošlje vlogo navadno, upoštevati prejemno teorijo. Sodišče zato sledi zaznambi na vlogi, da jo je upravni organ prejel 25. 10. 2010, kar pa je po zaključku postopka na prvi stopnji.
V primerljivi zadevi, ko je vstop v postopek zahtevala fizična oseba, je sodišče tožbo avtorja, ki jo je utemeljeval na enakih podlagah kot tožeča stranka, zavrnilo. Pri tem je menilo, da avtor, soavtor in producent po določbi 43. člena ZUP niso osebe, ki bi iz navedenih statusov imele pravni interes v postopku za izdajo dovoljenja za kolektivno opravljanje pravic avtorjev, izvajalcev in filmskih producentov avdiovizualnih del.
Upravni organ mora presoditi ne samo, ali je podano dejansko stanje, ki se ujema z zakonsko določenim razlastitvenim namenom, temveč mora ugotoviti tudi, ali je poseg za dosego tega namena primeren, ali ni mogoče doseči namena z drugim, blažjim sredstvom in ali je poseg sorazmeren s koristjo, ki jo prinese.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi dveh računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da jih je izdal t. i. „neplačujoči gospodarski subjekt“ oziroma tudi t. i. „missing trader“, glede spornih računov pa davčni organ ugotavlja, da omenjeni subjekt storitev oz. dobav, zaračunanih po navedenih računih, ni opravil in da sta bila navedena računa izdana le z namenom pridobitve davčnih ugodnosti.
denacionalizacija - vlaganje v podržavljeno zemljišče - ugotavljanje višine vlaganj - odškodnina iz naslova večvrednosti podržavljenega zemljišča - dokazno breme
Pri priznanju odškodnine iz naslova večvrednosti podržavljene nepremičnine se upošteva le investicijska vlaganja in ne vlaganj, ki so bila potrebna za vzdrževanje nepremičnine. Dokazovanje investicij pa je tožnikovo breme.
Ker pa prvostopni organ povečane vrednosti zemljišča v danem obsegu in glede na časovni ločnici brez postavitve izvedenca ni mogel ugotoviti, tožnik pa kljub temu, da je dokazovanje investicij njegovo dokazno breme ter, da mu je bilo tudi pojasnjeno, da ocena investicij izvedenca Y.Y. ni primerna, ni bil pripravljen plačati izvedbe tega dokaza, tožnikovi zahtevi tako ni bilo možno ugoditi.
O izpolnjevanju pogojev za zaščiteno kmetijo se lahko odloča tudi, če je o tem statusu že pravnomočno odločeno (preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo). Vendar je zahteva za preveritev pogojev podvržena najprej preverbi formalnih pogojev. Vlagatelj mora izkazati, da je v času od pravnomočne odločitve o statusu zaščitene kmetije, v pogledu predmeta odločanja, sprememba v dejanskem ali pravnem pogledu. Če je torej zahteva za preveritev v dejanskem in pravnem stanju identična s pravnomočno odločitvijo, organ zahtevo zavrže na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kolikor zahteva test prestane, jo je dolžan vsebinsko obravnavati.